titud wrote on 12.01.2004 at 11:34:09:


Jao jao... mislm, dobiček od države... pa sej bom poču od smeha... ta klinčeva država dela itak sam zgubo, ki se ji strokovno reče proračnunski primankljaj.

Sicer pa, kar se mene tiče, je stvar jasna: Država je splošna, javna in neprofitna storitev, ki mora biti čim cenejša. Ali z drugimi besedami: Cenejša kot je država, manjši so lahko davki. Ampak z avioni in žičnicami ne bo naša država nikoli poceni. S "preživljanjem voluharjev" pa še toliko manj.

stane wrote on 21.01.2004 at 17:09:18:


Sem že bp-ju pojamral, da jest v taki poenostavitvi kašnega bistvenega premika k odprtosti,  preglednbnosti in s tem k samortegulaciji ekonomsko-političnega sistema  ne vidim. Lastnino dražvljanov bi blo v tem poenostvljenem  smislu po moje brez veze predstavljat v obliki delnice, boljš je enostvno zahtevat državljansko rento, ki se izplačuje državljanom kot  neke vrste odškodnino za uparabo naravnih in človeških virov. Tako rento izplačujejo npr.  surovinami  bogate  države svojim državljanom iz koncesnin za izkoriščanje  npr. nafte ali fosfatov. Tam so rente bolj ali manj fiksne (v saudski arabiji ali katarju vsak državljan  deležen poleg brezplačnih zdrvastvenih, izobraževlnih in drugih storitev precej tisoč konkretno izpalčanih dolarjev), pri nas pa  bi ble pač vezane na donosnost kapitala oz. produktivnega dela žive delovne sile.

Osnova  za izplačilo mesečne bi bla  davek na dobiček, ki bi se deloma ali  v celoti raztalal enakomerno med državljane. Tko da davek kot davek lahko v bistvu ostane in ga država kot takega lahko tud še naprej  pobira, samo da  je ta davek, ko je enkrat pobran, samo informacija o tem, koliko rente je treba izplačat folku zato, da je  bilo ta profit sploh mogoče ustvarit s pomočjo virov, ki jih  je nudla država.

Zakon održavljanski renti bi bil res lahko karatek in jedrenat, saj v ničemer ne bi posegal v obstoječa zakonsko določena  lastninska razmerja.

stane wrote on 21.01.2004 at 20:24:04:


Titud, če bi šli od aktivnega upravljanja z državo na osnovi neprenosljivega lastništva delnice, do preužitkarstava preko sistema državljanskih rent, bi to zameglilo bistvo vsega.  
Poglobi se malo v razliko glasovalne pravice na osnovi lastništva in volilne pravice na osnovi.....česa že?

20%?
a nebi blo 10% bdp-ja zadost?
90 jim pa pustimo da se hecajo z njimi


drgač pa ...
gape wrote on 22.01.2004 at 11:44:31:

Lastništvo neprenosljive delnice bi  mi   prinašalo polno  upravljalsko pravico le, če bi bila država dejanski lastnik vsega kapitala in bi sama sebi ustvarjala dobiček oz. izgubo. Ko bi pod bilanco svojih podjetij potegnila črto bi mi izplačala  1/2000000 diveidendo od prinosa državljanse delnice in to bi bilo to. Seveda bi se mi to izplačilo zgodilo le ob svetem nikolik,  ker bi taka  država sama sebi določala stroške/pogoje  poslovanja in zato dobička ne bi nikol prikazala. Potencialni dobiček bi poniknu v žepih upravljalcev državne lastnine, ki seveda nikol ne bi priznali, da je karkoli mogoče raztalat tistim 'lastnikom', ki niso pri upravljalskem koritu.  Še ni bil izumljen političnogospodrski  sistem,  ki bi v pogojih državne  lastnine kapitala in proizvjalnih sredstev državljanu kot dejaskemu lastniku zajamču izplačilo svojega dejankega lastniškega deleža. Al  državljan ni imel dejanske volilne pravice na podlagi svoje dejanske lastnine (aktivno volilno pravico je imela le partija), al  pa ta lastnina ni bla tko eksplicitno državljanova (je bla npr. družena oz. od tisitih, ki jim je bla pod določenimi političnimi pogoji zaupana).

Tko da  državljanska delnica bi održala 'bistvo vsega' le v takem političnem sistemu, ki bi v pogojih državne lastnine vsem omogočal aktivno volilno pravico na podlagi 1/2000000 te lastnine.  V pogojih mešano državno zasebne lastnine mojo aktivno volilno pravico določa kapital, ki ga imam  kot  potencilani politik  za sabo, tako državni kot privatni. Interes tega kapitala je  ustvarit profit in hkrat reprudicart upravljalsko elitio, ki se v ta profit zajeda, tko  jest  kot en   državljan z v bistvu  samo pasivno volilno pravico na podlagi  ene fiktivne državljanske delnica ziher nimam istga interesa kot en držvlajn, ki ima možnost svojo volilno pravico  aktivno realizirat . Moj interes je k večjemu, da  1/4 od 1/20000000  profita ustvarjenga na ravni države  gre k men v žep, stroški za upravljanje pa da so čim manjši in da je hkrat proračunsko  pokrit moj javni standrad.  Ta moj  interes jest lahko čist enako uresničujem skoz fiktivno državlajnsko delnico kot pa skoz  fiktivno rento. V obeh primerih gre le zato, da si prisvojiom del proračunskega kolača in da na ta način prisilim upravljalce kapitala in države k manjšemu pohlepu in večji odgovornosti do državlajnov  s pasivno volilni pravico.

Izraz lastništvo  v pogojih, v katerih država participira pri dobičku pri njej registiranih podjetij le preko davkov, je zato čist enko zamegljevanja dejstva dejanskega državljanskega nelasništva kot je to  državljanska renta.  


 

titud wrote on 22.01.2004 at 13:01:24:


No, ja če ti je pa vseeno ali je renta ali dividenda, pa vsaj lepšo besedo izberi.
Ob besedi renta dobim kar neke asociacije na bivše domove onemoglih

stane wrote on 22.01.2004 at 14:01:26:


Ob taksi jest dobim algerijo, licenca je bolj strokoven izraz,  državljanska koncesnina bi morda še najbolj odgovarjala dejstvu,  da se  tud visina  državne/občinske koncesije odreja glede na pričakovan prihodek koncesionarja od izkoriščanja  dražvne/občinske lastnine.