Jest nisem nikol uspel razumet nečesa, kar sem opazil pri ženskih znankah in prijateljicah. Gre za izjave tipa: "Joj ta je pa tako lep, ampak čisto nič simpatičen", ki se jih da v različnih oblikah prebrat tudi na forumu. Včasih sem sicer komentiral, kako je lahko lep, če pa še simpatičen ni, ampak se mi zdi da pripomba ni bila povsem razumljena. Mogoče mi bo znala katera tukaj pojasnit, kako ženske gledate na to.
Pri meni privlačnost nima ne vem 10-ih različnih komponent, zadeva je precej bi-narna (a bi, a ne bi, pa še včasih mej-bi), ocena pa trenutna, nobenega lista z 10-imi kljukicami ali česa podobnega. Se zna zgodit sicer, da me pri kom kaj kasneje tudi odbije in si premislim. No kakorkoli, zakomplicira se potem ko je treba pred odločitvijo za akcijo upoštevat tudi posledice, pa vrednote, pa prioritete, pa kaj bodo rekle tete in potem pri odločitvi delat razne piruete.
Pri tem nima to nič kaj dosti opravit s krivuljami spolnega vzburjenja, to pride kasneje, če se zadeva kljub vsem filtrom razvija v pravo smer. Zaljubljenost pa zraven občasno pomete z vsemi filtri in pomisleki, da ne ratajo prevelika ovira.
Ampak, da je lep, pa ni simpatičen, tega pa iz moje bi-narne perspektive nikakor ne morem razumet. Gre za obžalovanje, ker "another good one bites the dust"? Gre za Hamletovsko neodločnost, bi ti ali ne bi ti? Gre za post festum racionalizacijo odločitve? Gre za povsem drugačen pogled in dojemanje in odločanje, kot je moje? Kaj?
bp