Miska wrote on 30.12.2003 at 08:27:22:Hja, tule se jaz žal ne strinjam s teboj. Ker bi to recimo pomenilo, da z ljubeznijo ustvarjaš – recimo strah kot njeno nasprotje? Odpor, sovraštvo, bes, gnev, gnus ali karkoli drugega negativnega? Pa če greva še malo bolj komplicirat – vzgib mojega srca je bil pozitiven, ljubezen recimo. In kar darujem (ali naredim) iz čiste ljubezni, v meni lahko rodi samo pozitiven občutek.
Mogoče pa me samo ne razumeš. Šele ko rečeš, da je ljubezen, nekaj kar ima svoje nasprotje (karkoli bi to bilo), to nasprotje tudi sama ustvariš. Zame ljubezen ne more biti nič drugega kott ljubezen - nič pozitivnega ali negativnega. Ljubezen je nekaj kar je (kar čutim), ali pa nekaj česar ni.
Kar pa se o vzgibih in namenih tiče, ti ne morem dati prav - Nemci so iz pozitivnega vzgiba (dobro za vse nemce - arijce) in iz ljubezni do naroda začeli pobijati Žide.
Pot v pogubo je tlakovana z dobrimi nameni. Pozitiven vzgib pa se lahko v dejanskosti izrodi v nekaj povsem negativnega.
Miska wrote on 30.12.2003 at 08:27:22:V to verjameš ti. Morda je temu tudi tako, ampak v tem trenutku jaz verjamem pač malce drugače. In sicer se vedno ozrem na vzgib mojega srca. Če je bil vzgib mojega srca res samo čista ljubezen, potem verjamem, da je bilo tudi moje dejanje dejanje čiste ljubezni in to je OK in ja – verjamem, da sem s tem nekako uravnovesila neko slabo dejanje, ki sem ga storila v preteklosti, seštevek je 0, jaz sem nečesa osvobojena in korak naprej na svoji poti. Tisti feeling after namreč ni občutek, da si si s tem kao kupil mirno vest ali osvobodil nečesa. Ne, tisti feeling after je občutek ljubezni... Je pa res, da ti je lepo tudi ob misli, če jo morda pomisliš, da si tudi na ta način korak naprej na svoji poti. In nikakor ne gre tukaj za zavedanje in namen, da bom nekaj storila zato, da bom uravnovesila svojo karmo in ne gre tukaj za nek drug namen ali neko drugo misel, ki me je napeljala k nekemu dejanju. Če sem nekaj storila z nekim drugim namenom, če je bila misel, ki me je napeljala k nekemu dejanju »kupovanje mirnejše vesti« ali karkoli drugega, to namreč pomeni, da vzgib mojega srca ni bila čista ljubezen in to res ne more peljati nikamor naprej. Zame je to na nek način celo manipulacija s samim seboj in ne – to nisem in to ne želim (nameravam) biti jaz...

m.
jaz to vem
Z ljubeznijo ne delaš nič drugega, kot ljubezen, problem pa nastane, ko ji daš neki absolutni pozitivni predznak. V celoti vsega bo lahko tvoje dejanje iz ljubezni dobilo s stališča celote pozitiven ali pa negativen predznak, zate recimo pozitiven, za nekoga drugega negative, za tretjega popolnoma nevtralen. Je pa res, da je v ljubezni in vojni vse dovoljeno. (to bi lahko bil tudi negativni predznak ljubezni)
Strinjam se z nekakšnim uravnovešanjem (edino tu lahko govorimo o ničli ali o ravnovesju - stališče celote je itaq, da vedno teži k ravnovesju vseh delov:
s stališča celote je vedno vse tako kot mora biti), in delovanjem iz srca je še vedno to predvsem delovanje iz tvojega srca, za tvoje občutke. Kaj pa, če je bilo tvoje slabo dejanje v preteklosti že uravnovešanje nečesa drugega?? Še vedno ostaneš na točki, ko ti misliš in odločaš o nečem, kar naj bi na koncu koncev pomirilo tudi tebe.
In smo spet pri tej famozni ljubezni -
ljubezen vedno je. Če vprašaš mene ljubezen pač ne potrebuje nekih dejanj zato, da bi bila.
(dejanja
iz, zaradi, v imenu nečesa (recimo iz ljubezni) ponavadi od nas zahtevajo tisti, ki si tega sploh ne zaslužijo, recimo v pogojniku, če me ljubiš potem . . . ; - kdor resnično ljubi, ne zahteva ničesar; in za dokaz ljubezni ne potrebujemo ničesar drugega kot ljubezen)
Dejanja potrebujemo mi, da si lahko rečemo, da smo nekaj uravnovesili, da smo nekaj poravnali za nazaj, plačali nek dolg. To pa je prej kot doseganje doseganje miru (lahko bi se reklo tudi blaženosti svetih krav).
uživaj!