Haj, spet jaz.

Ste se pa ogreli. Fino, da vsak pove kva misli. S to mojo brezpogojno ljubeznijo pa je tako: pred desetimi leti sem se odločila, da v tem življenju želim to doseči, vendar pa nisem še vedela kako to gre. ???Nekaj se mi je že sanjalo, a kaj več pa ne. Situacije so svoje prinesle, vmes sem se še poročila in tudi ločila, bla, bla, bla, doštudirala, postala mama itd.

predvsem je bila pa moja največja aktivnost to - da sem se upirala, da bi Bog ali kakršna koli Višja sila usmerjala

ali imela kakšen vpliv na dogodke v mojem življenju. Kje pa! Jaz sem bila glavna in če se ni odvijalo, kot sem si zamislila sem bila nesrečna.

In to sem bila tudi večinoma. Pred tremi leti pa sem imela možnost spoznati duhovnega učitelja, ki me je popeljel na področja o katerih se mi je zdelo zanimivo razmišljati. Razne meditacije sem poznala že prej, a tu sem spoznala nekaj več.
Direktno povezanost z Bogom, ki jo lahko vzpostavim - seveda v alfa stanju. Nisem takoj dojela raznih podrobnosti, saj sem jih tudi razumsko zavračala, ker se jih ni dalo "prijeti". Potem pa počasi, počasi pridejo vedno nova spoznanja, nove kvalitete življenja, ko se je moja osebnost začela spreminjati in sem postala bolj hvaležna za vse kar imam, ko sem spregledala kaj vse je mogoče in vse to je odvisno samo od mojih misli in odnosa do stvari - takrat se mi je svet spremenil in danes verjamem v brezpogojno ljubezen, ker jo živim, tudi ko nisem v alfa stanju.

Vsak dan se zahvalim Bogu, da obstaja oseba, ki jo lahko brezpogojno ljubim, saj mi jo je on poslal, obenem pa se osebi odpovedujem - zato vem, da je to pravo.
Pa še kaj povejte....