Quote:Jaz vidim posameznike, ki se razvijajo s pomočjo okolice.In vidim posameznike, ki razvijajo svojo okolico.Imamo svoje poti a živimo po istih principih.Nekateri pravijo da smo na različnih nivojih.Postavlja se vprašanje ali posamezniki najdejo z njihovim samostojnim razvojem vedno vec skupnega in na koncu dosežejo zlitje ali pa obdržijo samo sebe ter ostanejo individumi.Tu so možne razne špekulacije in možne so obe poti.
Tole zlitje ob hkratni ohranitvi/izgubi induvidualnosti je sicer filozofsko vprašanje, ampak se porodi ob vsakem dobrem seksu

.
Potreba po zlitju/enosti je v lahko čist infantilna zadeva, praspomin na stanje pred rojstvom, ko sta bla jaz in ono še eno. Če seks služi temu, je beg pred težo lastne iduvidualnosti/ločenosti, tu drugi služi samo orodje tega pobega. V to je osebnostna regresija in ne rast, zato če si na spolnost sposoben gledat le s tega stališča, zgleda kot da se tej regresiji izogneš in da za svojo osbnostno rast nardiš več, če se odločiš za celibat. Z začasnim imamo itak vsi izkušnje in je v bvistvu v redu, saj se utrdiš v zavesti induviduma in na tak presežeš past spolnosti kot sredstva regresije. Vsaj jest pa v celibatu ne vidim edine možnosti, da bi se te pasti izognu, ker sem dal po moje to regresivneo fazo seksa skoz. Pri tem preseganju ti pomaga narav sama oz. okoliščine, ki jih s seksom skreiraš. Pri men so bli to otroci, saj sem imel to srečo, da je partnercica seks avtomatsko povezovala s kreiranjem novega življenja. Jest sem se tega moral dobesedno od nje naučit in tle do morbidne regresije, zarad katere se seks sam v seb izčrpa, sploh ni prišlo. Spolnost je neločljivo povezana s kreiranjem življenja in pri človeku ta vez vsaj v simbolnem smislu po moje mora obtajat, v real lajfu pa se pač realizira, če je tko usojeno.
Quote:Jaz se nagibam k temu da se razvijamo kot individumi, ki sodelujejo saj se nekako potrebujemo.Iz tega je možen sklep, da se tudi naš stvarnik še razvija.Možni so še vedno drugi drugačni sklepi in vsak ki mi reče da ve kako je v resnici zagotovo ne ve.
Seks ne sme postat pot v regresijo tud v obdobju človeka, ko nima (več) reprudukcijske funkcije. Pomembno pa je , da takrat (ni važna starost oz. biloška podlaga) mora imet človek razmerje med iduvidualnim in absoltnim, posameznim in splošnim, pošlihtano. Spolnost mora naprej služiti rasti ne pa pozabi, daje rasti (tvoji in partnerjevi) dimenzijo užitka, ne pa bega pred sabo in drugega pred drugim v svet, ki ga ni več in ki bo morda spet prišel, ko nas v fizičnem smsilu ne bo več.