ana
5 p
   
Offline
Posts: 1223
Kranj
Gender:
|
hja, kaj naj rečem, Samson? Da bi te pustila brez odgovora, je rahlo nevljudno. Če ti napišem dolg odgovor, ti ne morem stvari nič bolj razjasnit, kot če ti napišem kratkega. Sploh ne mislim, da ti lahko kaj pojasnim ali razložim: samo svoj pogled ti lahko napišem: zame svet pomeni vibracije. Od najbolj finih do najbolj grobih. Najbolj fina je tisto, kar ti imenuješ Bog, različni ljudje pa to imenujejo različno: Svetloba, Najvišje, Luč, Ljubezen... ( Je voda drugačnega okusa, če ji rečeš water)... in nobena oznaka v vsej polnosti ne more nič pojasniti. Vse je eno. Vsi smo v vsem in vse je v nas. Nič ni ločeno oz. ločenost, kot jo zaznavamo, je samo iluzija. Čas je iluzija. Obstoj samo tega sveta je iluzija. V grobe vibracije fizičnega obstoja smo zavestno prišli zaradi učenja. Da se preko spoznanj spet dvignemo proti finim vibracijam. Kot nekako tista prilika o izgubljenem sinu. Ko je sin spoznal svojo zmoto, se je vrnil k očetu in oče ga ni obsojal zaradi njegovih zmot. Tako nekako mi vsi bluzimo. In nič ni vredno obsojanja, ker ni kaj obsojati. meni osebno veliko pove tista (vzhodnjaška) pripoved, pobrana iz ene od knjižic de Mella: Bog, oprosti mi, ker sem te iskal po vseh svetiščih tega sveta in se nisem zavedal, da si v meni. Bog, oprosti mi, ker sem te prosil za odpuščanje grehov in nisem vedel, da so mi grehi odpuščeni, še preden jih storim. Bog, oprosti mi, ker sem te prosil, da mi pomagaš, da mi bo dobro in se nisem zavedal, da si ti prvi, ki mi želiš dobro.
Božje jeze ni. Zame ne. Tako seveda razmišljam in ne pričakujem, da drugi razmišljajo enako, ali da bi zaradi mojih razmišljanj spremenili svoje mnenje. Tista jeza Kristusova v templju, ko je razgnal trgovce. Moja razlaga. Golobe so farizeji prodajali zato, da so jih ljudje kupovali (in jim zavili vratove) za odpuščanje svojih grehov. Ali lahko smrt živega bitja očisti naše grehe? Traparija. Če bi Jezus 300 let govoril ljudem, da ne delajo prav, ne bi nič pomagalo. Moral je storiti šokantno dejanje: razmetati stojnice in spustiti golobe. Vzeti zaslužek farizejem. Ampak, če je razmetal stojnice, kje piše, da je resnično NOTRANJE občutil jezo do trgovcev? Samo na način, ki so ga trgovci zastopili, jim je razložil, da se golobov ne prodaja in se jim ne zavija vratov za človeške grehe. Kako se moli v cerkvi? Odpusti mi, ker sem grešil v mislih, besedah in dejanjih. Če mene vprašaš, na sodni dan (v trenutku smrti, ko se nam zavrti film življenja), bomo sojeni po naših mislih. Naša karma ali usoda ali kar češ se odvija glede na naše notranje življenje, glede na naše misli. Človeški zakoni sodijo glede na dejanja. Božji zakoni se odvijajo glede na naše misli. Če imamo pozitivno naravnano miselnost, na neviden način, ker smo vsi med sabo povezani in ker se energije seštevajo (in misel je energija), pomagamo celemu vesoljstvu, da se dviga k Bogu. Če smo polni strahu, skrbi, jeze, smo notranje naravnani k hudiču oz. nižjim, bolj grobim vibracijam. Ljudje, ki so veseli, ki (za)upajo, hodijo zravnani, celo telo jim sili navzgor k nebu, ljudje, strti od žalosti in skrbi, lezejo celo s telesom k zemlji. Vse, kar se dogaja, je za nekaj dobro. Če mi ne razumemo tega, to še ne pomeni, da smisla ni. Premalokrat rečemo: naj se zgodi božja volja. Želimo, da Bog svojo voljo prilagodi nam. Vedno ob težavah, ki nas doletijo, dobimo tudi energijo za njihovo rešitev. A tega ne vidimo in želimo takojšnjo rešitev problema. Ne dopuščamo, da bi se stvari udejanjale tako, kot je najbolje za vse, ampak želimo izsiliti, da se stvari odvijajo tako kot je najbolje za nas, in to čim hitreje. In na tak način silimo v nesrečo. In potegnemo za sabo še druge. Knjiga življenja ali akaša zapisi obstajajo. Ne samo naša dejanja, vse naše misli so vrezane, zapisane v eter, pa kar to že je. Če nepravilno mislimo (slabo o drugih) in jim ob njihovi nesreči pomagamo recimo z denarnim prispevkom, ne bomo sojeni po temu daru, temveč po naši misli. Ker smo dali dar zato, da bi drugi mislili o nas, da smo dobri. Torej smo hinavci.
Ali so sveti spisi, sveto pismo, besede, ki naj bi jih rekel Jezus, važne? Ne. Važni smo samo mi. Naše notranje življenje, ki naj bi se kazalo tudi navzven. Če nasitiš lačnega, stori to zato, ker do lačnega čutiš sočutje in veš, kako bi se ti počutil, če bi bil lačen. Ne nasiti lačnega zato, ker je Kristus govoril, da moraš to storiti. In nihče od nas ne bo v trenutku smrti vprašan: si veroval v Jezusa? Si hodil vsako nedeljo k maši? Si podpiral Cerkev?
|