Hm.Malo sem prebiral stojchijeve poste oziroma clanke.Lepe zgodbice in lepe besede.Ne vem ce ves ampak te lepe besede in celo identicne zgodbice uporablja ogromno mojstrov in so reden pojav na sestankih njihovih privržencev.Goreci pristasi svojih mojstrov vedno govorijo o njem kot o utelesenem bogu,dajalcu vsega,vcasih njegove lastnosti prekasajo samega boga..Ne trdim, da je pri tebi isto.Ne razlagas metod in tehnik tako, da jih ne bom razčlenjeval pa saj to ni pomembnoj.Mislim ,da gre za videnje svetlobe in slisanje zvoka.Za to ne rabis mojstra, saj je oboje del vsakega in ni nobene razlike med mojstrom in tabo ali mano razen tega, da smo pac posamezniki s svojimi specificnimi lastnostmi in vzorci.Tehnike, ki jih prakticiras so le vkaluplanje tvoje zavesti.Tehnik je lahko neskoncno veliko.Tvoj mojster ti ni nicesar dal, pa ceprav bos to morda zanikal.Samo dobil si izkusnjo, ki si jo pac potreboval v nekem trenutku.Torej si potreboval tudi mojstra, vendar s tem tvoje poti se ni konec.Nekoc bos moral prekiniti vezanost na zunanje ucitelje in postati samo sebi svoj mojster.Vedi, da si na pravi poti.Vedi pa tudi, da tvoja duhovna resnica ni tvoja ampak od tvojega ucitelja in da bos moral sam najti svojo.Vsi mojstri predavajo o enosti,nenasilju,izkusnjah ki jih ne morejo opisati i.t.d.Vendar ze iz odnosa mojster ucenec vidim avtoriteto,ki mi razlaga kaj je prav in kaj narobe.Kje je potem enost, ce nisem mojster?V zivljenju se ti razsvetljeni ljudje obnasajo cisto normalno ali celo kriminalno!!(spolni delikti, goljufije..)Njihov Mojster jih proglasi za nasledika oni pa hop na prvo bejbo in jo razsvetliti s pomocjo penisa, ceprav uporabljajo tehnike, ki ti dajo stik z bogom oziroma s samim sabo.Sicer je pa to njihova stvar.Velik ego mora imeti nekdo, ki ti obljubi sreco ali pa nekaj, kar je bistvo zivljenja.Mojster ki rece, da je mojster ni nikoli mojster.Tisti ki pravi jaz vem,ne ve.

Se v marsičem strinjam, ampakk jest nism za ignoranco. Stojčiju se je zgodl nekaj, kar za izpolnjuje. Je odkril t.i. imenovno duhovnost oz.ji je v življenju začel dajat en pomen, ki ga ji  prej očitno ni bil sposoben dat, zato je nad njo tko fasciniran. Lahko da je to tud posledica duhovne ekonomije, ampak z njo je tako kot z materialno: ali tisto, kar ponuja, dejansko rabiš, ali pa ti sama ustvrja potrebo, da bi konzumiral tisto, kar v bistvu ne rabiš, ampak pol brez tistga ne moreš. Ti povzroči eno odvisnost, moraš kar naprej konzumirat pa naprej 'prodajat', če ne si čist zgubljen. Jest v tem vidm  religioznost kot simptom, ki te nardi odvisnega. Od česa? Morda od potrebe po ljubezni, ki jo kar naenkrat nikol ne moreš prejet dost in jo dost tud razdat in  zato  tem smsilu začneš 'posiljevat' z njo sebe in okolico? Ne vem, če se o tem sploh da pogovarjat izven konteksta duhovnosti, ki sem ga nakazal. Mordabi se stojči rad tud na ta način pogovoarjal pa razkril, kar se mu je zgodl. Jest mislm, da razumen pogovor ne more škodit, ker če je tisto, kar se mu je zgodlo,  res trdno, je to  možno racionalno utemeljit, ne da bi se mu sesulo.

Jst, tud ti si zavračal možnost, da bi se o tvojem pojmovanju in prakticiranju duhovnosti dalo intelektualizirat. Pa si kar 'obvisu' tle gor tko kot jest, k sm tud mislu, da sem v svojem praktciranju 'duhovnosti' tko unikaten, da tega sploh ni možno z nikomer skomunicirat.

Ampak vse se da,  jst pa titud sva  živ dokaz za to

Jaz bi to poenostavil in rekel, da samo zeli ugajati svojemu ljubljenemi mojstru in nekoc vsem ki so ga postrani gledali dokazati, da je imel prav.Morda se slisi banalno a vecina sledilcev se mi je zdela prav takih.Kar se pa agresivnosti tice pa je ravno med t.i. duhovnimi ljudmi zaznati veliko mero nasilja in enormne kolicine ega,licemerja laznih custev,fantazijskih zgodb dogodkov,dogmatizma,neznanja,ozkosti...Vsi govorijo o sprejemanju, a ko se srecata npr.Jehova prica in kristjan ni sledu o kaki ljubezni.Morda bi bilo bolje da se namesto z energijami in bogom ukvarjajo raje s samim sabo in odnosom do okolice.Blazeni stojci je primer ki ni cisto tipicen. Vidi se da je ze ata. Vendar je vseeno nehote nasilen, ker je tako ozek da je ze prav tecen.

Vidim, da se še vedno držite

Po moje je problem enostaven (to, da je resnica enostavna pa je dvostavna laž).
Gre za izbiro Sveto pismo ali filozofija. In v kolikor se sprašuješ o religiji, ki je kot taka neko alegorično prikazovanje resnice - posebej lep primer zase so vse zgodbice, že zapadeš pod območje filozofije. Izbira je tako predvsem navidezna - nazaj v religiozni raj ali pa naprej po poti svobode mišljenja (kako je že bilo rečeno - razsvetljenstvo je človekov izhod iz nedoletnosti).

Za neko religioznost ni potrebno nič drugega, kot da se podrediš neki avtoriteti in zadevo pelješ do skrajnosti - tu ni nobene svobode, temveč samo podreditev. Pri čemer bi sam ostro ločeval duhovnost (ki je zame predvsem v nekem etičnem odnosu) od religioznosti (ki je zame predvsem izpolnjevanje nekih veroizpovedi in religij - v pravem pomenu besede).
Ravno tako kot mišljenja in razmišljanja ne gre preprosto izenačevati z analitično-znanstvenim mišljenjem, novodobne bebavosti pa z razsvetljenjem.



haugh

Titud,

Pr mj dus nazaj. A nismo glih ne tolk nazaj tukaj ugotovili, da sta magija in mistika del vsake religije vredne svojega imena?

Titud quote:
...da jih obeša na filozofske sisteme in tradicionalne nereligijske, v bistvu arhaične psihološke prakse (magija in mistika).

Kar se mene tice je sodobni clovek v prednosti pred starimi.

Namrec, zame je bistvo tradicije, da se stalno prilagaja novim okoliscinam in arhivira vse tisto staro, z novimi okoliscinami nefunkcionalno. Navsezadnje clovek deluje od fizicnega navzgor in je to znotraj neke tradicije lahko njen preizkus, ali je sploh sposobna vsrkati te nove hitro spreminjajoce se zunanje okoliscine pri svoji funkcionalnosti in ucinkovitosti za posameznika.

Tko, da ko meni kaksen hare krisna razlaga, kaksen bull shit so vedno manjsi televizorji, ko je crnobel ekran 75 cm cist OK, ga raje povabim na kaksen double Big Mac.

In to vsrkavanje ustreznih spreminjajocih se zunanjih okoliscin znotraj doticne tradicije je tisto, kar ji omogoca razumevanje npr. psihoanalize, pa primerjavo razlicnih duhovnih sistemov med sabo ne da bi jih clovek podrobno studiral itd., itd., saj navsezadnje notranje korespondence ostajajo nespremenjene. Tako taksen ali drugacen okvir ostaja isti in zato se tudi rece tradicija.

Pac nekatere temeljne stvari se ne bodo spremenile nikoli, saj ima fizicno, pa tudi psihicno, nanje premajhen vpliv, ali pa ga sploh nima, da bi jih bilo sploh vredno spreminjati v njihovi funkcionalnosti, oz. pac morda trenutno nima nekega res prakticnega smisla, da bi se to storilo.

Da bi se pa stvari znotraj neke tradicije spreminjalo zgolj zato, da bi se npr. utisalo zunanje kritike o staromodnosti itd., itd., se pa tega pac ne pocne. Sploh, ce kritiki istocasno trdijo, da so ateisti.

V bistvu, kaj jih stvar potem sploh briga?




Lp
Jst

Jst, valjda sta magija pa misitka nujno del vsakega živega religioznega sistema. Egipčanska magija je šla skoz tedanje egipčanske religije preko antičnih v krščansko, islamsko pa še v kateri bi jo lahko našli. Ampak zdej smo po moje v fazi, ko bi si jo želel od religioznih sistemov izolirat/distancirat  in jo nardit za eno psihološko prakso, jo kognitivno locirat nekam v možgane in jo duhovno pokrit izven tradicionalnih religij. Jst,  ti si trdno preričan, da se tega na da nardit, da mora ostat znotraj tradicionalnih okvirov, ki ga dajejo religije, če hoče ohrant svojo praktično učinkovitost. Ker tvoje prepričanje izhaja iz lastne religiozne  izkušnje, ne boš iz te  lastne izkušnje nikol vedu, če bi ble mistika in magija učinkoviti tud izven tradicionalne religije. Jest se v bistvu strinjam s tabo, da je mistika in magija delujeta smo v polju verovanja, ki mu jest pravim religioznost in ki se po mojem lahko razvije pr človeku čist izven tradicionalnih in tud novodobnih religij. Da je za učinkovanje dovolj zgolj prebujeno religiozno čustvo, ki dopuša verovanje v učinkovitost mistike in magije, ki mata tko al tko svoje na psiholoških metodah in filozofskih sistemih utemljene postopke.

Ten-nej to religoznost opredeljuje kot sposobnost verovannja v lastno izkušnjo, ki je nad avtoriteto uma in da tako verovanje sodobnega človeka zavede v lakoverje, vraževerje, šaralatnstvo... Ti, jst, vidiš varovalko pred takimi pojavi v   religiji, ki lahko le  s svojo tradicijo razodeva pravega duha in ki, če hoče bit živa, mora odražat tega duha v prilagojeno  konkretnemu   času in prostoru.  Jest bi rad naredu tle med vama  en kompromis, ki ga skušam prakticirat: ohranjat delujoči čar mističnega  in magičnega z vero v njihovo učinovitost, za katero pa je nujno  potrebna ena razumna doza religioznosti. Če zmoreš tradicionalne (zarad mene lahko tako zahodne kot vzhodne), če ne pa čist intuitivne, ki se vsaj približno pokriva  s takim ali  drugčnim  filozofskim sistem.  Jest se drgač mističnega in magičnega  enostavno ne zmorem lotit, zarad te nesposobnosti  pa ne bi rad bil prikrajšan za to bogato dimenzijo spoznanja.    

Quote:


No, po moje lahko magija in mistika kratkoročno delujeta tudi izven religijskega koncepta, amapak šele v povezavi z religijo se lahko pokaže njuna dogoročna praktična učinkovitost.   Ker, kot npr. jst pravi da v osnovi človek deluje od fizičnega navzgor. Torej velja tudi obratno kot pravi Slavinski (kar tudi sam priznava, ampak on govori predvsem o magiji ki deluje od zgoraj navzdol) torej da nižji nivoji vplivajo tudi na višje. Torej npr. (z emocijami in mislimi na višje nivoje (duh,duša?) ) ki kot vemo nista minljiva tako kot npr. fizični. Torej če magijo uporablaš izven religioznega koncepta lahko vplivaš le na nižje nivoje. Torej na fizičnega za katerega pa kot vemo je minljiv. In v tem je  pomoje osnovna razlika v učinkovitosti.  



LP