Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11 
(Read 42409 times)
mind
5
*****
Offline

Always remember Krishna
and never forget Him
!
Posts: 686
MB
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #120 - 03.04.2003 at 14:35:57
 
Quote:
Po tej definicijio se vsi neprestano ukvarjamo z magijo, saj z našimi mislimi in čustvi vplivamo na dogajanja na fizičnem planu.


Točno tako. Religija je tukaj pač bolj precizna in natančna kakšne naj bodo naše misli.




LP
Back to top
 

Hari bol
 
IP Logged
 
Bardo_Thodol
5
*****
Offline


Posts: 2812

Re: simptomi religioznosti II
Reply #121 - 03.04.2003 at 14:51:08
 
Takoimenovane magije jaz ne vidim v tako črno-belih barvah. Resnično odgovornost lahko prevzameš le, kadar poznaš celotno situacijo in vse možne posledice, česar pa mislim, da nihče od nas ni sposoben. Torej nam preostane le zanašanje na izkušnje in z njimi povezane občutke. Te se pa nanašajo bolj kot ne na kratkoročne posledice, ki pa še vedno izražajo, sicer lepo preoblikovane, a še vedno zelo ozke interese.

V širšem smislu bi bil prav lahko "koristen" tudi padec asteroida, ki bi na zemlji uničil vse živalii, težje od ene kile... ali pa temu dogodku ekvivalenten atomski holokavst. To naj se ne razume, kot črnogledost, ampak kot parafraziranje debat o "koristnosti" podobne katastrofe pred 60 milioni leti, ki je uničila dinozavre in tako omogočila razvoj sesalcev (tudi nas, ljudi).


Back to top
 
 
IP Logged
 
aryan
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #122 - 03.04.2003 at 15:00:30
 
titud : prvo kot prvo mors dojet ze enkrat da tvoji instrumenti zaznave niso nevemkaj, tko da ti tud rezultati teh opazovanj (v tem primeru simptomov religioznosti) ne bojo kej velik zadovoljstva prnesl, kar najbrz po tokem casu izkusas tud ze sam. obstaja pa druga moznost, da se za marsikej prikrajsas. tko kot se nekdo boji jesti kruh, ker se mu mogoce ponoci zdi da je kup zemlje.

moj point je naslednji.

ce jaz jem polento se bom spacil, nekdo drug bo dobil zadovoljen izraz. to je primer kjer je stimulant isti, pa sta simptoma razlicna. drug primer je npr. ko dva jokata. pr obeh je simptom isti (solze v oceh) vendar je pri enmu lahko stimulant sreca pri drugmu pa zalost. tko da opazovanje simptomov je siroka zadeva kjer je velik stvarih vaznih. ce si preprican v to, da lahko z omejenimi instrumenti zaznave in tud brez univerzalne aplikacije logike ki pride iz takih opazovanj in eksperimentov lahko kej pomagas da bos bolj zadovoljen, mal dvomim.

npr. mas noseco zensko ki gre v porodno sobo in spusca temu primerne glasove, zaradi bolecin al pa kej druzga. recmo ce se jaz postavim v to porodno sobo in spuscam isto take glasove, a mi bos verjel da rojevam? al pa ce se zredim za 25 kg, a mi bos verjel da sem nosec. govorim o principih. ilustracij je lahko velik. recmo ce jaz goljufam, a to pomen da pol nbena zenska ne more bit noseca ali pa rojevat?

so vse religije instrument manipulacije? so vsi guruji goljufi? so vsi sveti spisi izmisljeni? so vsi duhovniki pedofili? so vse nune lezbijke? so vsi ki verjamejo v boga custveno zavrti? je mel jung prav ko je reku da je obozevanje boga psiholoski prijem?

a smo pripravljeni na podlagi omejenih informacij in iluzij delat absolutne zakljucke, ki nam samo filajo ego? upam da bomo kdaj lahko postali tok iskreni, da ne bomo zakljucval stvari le na podlagi nepopolnih informacij.

a se strinjas?
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #123 - 03.04.2003 at 16:05:11
 
Quote:
so vse religije instrument manipulacije? so vsi guruji goljufi? so vsi sveti spisi izmisljeni? so vsi duhovniki pedofili? so vse nune lezbijke? so vsi ki verjamejo v boga custveno zavrti? je mel jung prav ko je reku da je obozevanje boga psiholoski prijem?


seveda, bolj ali manj, vsi, skoraj vsi, ne, ker so poročene z Jezusom, tisto ne ampak Ojdip jih pa še vedno daje, Jung pa nima prav.



8)lp 8)
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #124 - 03.04.2003 at 18:39:28
 
Aryan, bom še enkrat qutoal post, s katerim sem topik o simptomih religioznosti začev:  

Quote:
Opažam, da ima mariskdo pri religioznih pa tud drugih temah probleme s sprejemanjem  lastne religioznosti, ki se mu kaže le skoz zanavnaje  simptomov njenje deviacije: v zanikanju, ignoriranju, prekrivanju, zatiranju, konvertiranju, transcendiranju, idealiziranju, ekstazi, fanatizmu.... Podobno kot lastenga  fizičnega  zdravja nismo sposobni dojet drugače kot skoz pristonost  bolezenskih simptomov, ki jih moramo zato najpogosteje kar sami izzvat.

Od tod po moje prihaja tud ene napačne analogije, da je religioznost pravpzaprav ene vrste bolezen, ki se drugače kot skoz simptome niti zaznat/izrazit ne more.


Simptom jest uporabljam  tle kot patološko znamenje, v katero uvrščamo skor vse oblike iracionalnega, od mistike do magije in religije. Naša kultura  te iracionalne pojave mora takoj 'pozdravit', se pravi racionalizirat   Naš kulturen vzorec najprej naredi iraconalno za nenormalno, da lahko njeno energijo ukroti/znevzralizira v racionlen interes, ponavad ekonomskega. Iz te pozicije se je potem kulturno sprejemljivo ukvarjat z mistiko/magijo/religijo,  proizvod takega  kulturnega posega pa so novodobna duhovnost, pokrita  s postmoderna informacijsko tehnologijo.  

Aryan, tud jest iščem v seb znamenja  avtentične religioznosti, samo kar se mi prkaže, se koj spremeni v en simptom, ki ga je treba jemat  z nezaupanjem. Tega kulturnega obrazca se po moje skor ne da znebit drgač kot s 'pranjem  možganov',  ki te nardi dojemljivega za sprejem novih  kulturno-civilizacijskih vzorcev: ampak kaj si pa pol na boljšem? Kaj ti pomaga, če se maš za zdravga, če se pa vsi okrog tebe obnašajo patološko? Prznej, da si me že dostkrat proglasu za enga bolnika, ki se upira sprejet zdravilo, ki ga lahko za večno in totalno odrešlo trpljenja. Kaj bi bil  potem jest  na boljšem, če bi se imel za  odrešenega, pa bi hkrat trpel, da drugi niso odrešen? Nikol ne bodo vsi odrešen, odreševat druge pa je enako sizifovska naloga, kot  je odpravljat  patološke simptome samemu seb.  Zato jest zavestno ostajam znotraj kulturno-civilizacijskih vzorcev.  Zarad  tega, ker  skušam  hkrat vzpoztavit do njih eno intelektualno distanco,  najbrž nikol ne bom deležen  kakšne religiozne blažnosti, globjega mističnega izkustva al pa nadnaravne/magične moči lastne psihe. To pa ne pomen, da se jih moram izogibat in da ne bi  smel ob njih svojga duha inspirirat. Nasprotno, s take pozicije grem z užitkom nasproti  odkrito in odprto vsem, ki me takega sprejmejo.  Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #125 - 03.04.2003 at 18:49:15
 
Hi,

Po moje je osnovna razlika med mistikom in magom v tem, da je mistik omejen predvsem na mikrokosmos, medtem, ko ima mag zmoznost delovati tudi v makrokosmosu.

Z mikrokosmosom mislim vse nivoje znotraj doticnega cloveka, medtem ko z makrokosmosom ne mislim zgolj delovanja v fizicnem planu, temvec prav tako delovanje na ostalih notranjih planih izven doticnega cloveka.

To je tista najbolj osnovna definicija, ceprav je seveda razlika tudi v sami praksi, saj npr. mistik, ker ga pac delovanje navzven ne zanima ni primoran, da spoznava aspekte zivljenja, ki so za zunanje delovanje potrebni.

----------------

Drgac pa kaj pa je npr. sv. masa drugega kot odlicen primer ceremonialne magije? Tisti, ki pozna kako ceremonialna magija deluje ve, da je sv. masa v rokah duhovnika, ki ve kaj pocne zelo mocno orodje.

Namrec, na razpolago mu je emocionalna sila prisotnih vernikov. Vec ko jih je, tem bolje. Pa ce je bila prej se kaksna procesija s glasnim petjem in molitvijo za kaksnim kipom svetnika kot fokusom tipa custvene zavesti tem bolje. In ko pridejo v cerkev, bogato okraseno, s velikim zborom na koru in preglasnimi orglami tudi super. Vse to je namenjeno predvsem cim vecjemu vzbujanju custev ljudi-verski zamaknjenosti.

Potem, ko sve to utihne, takrat se v cerkvi, ki je po moznosti zgrajena se na kaksnem energetsko nabitem mestu, sprosti od mnozice versko zamaknjenih ljudi silna emocionalna sila.

Takrat ima duhovnik, ki stoji za oltarjem sedaj kot fokusom zavesti ljudi, na voljo vso to energijo. Vsa ta energija je usmerjena vanj. Vse kar mora on storiti je, da mentalno oblikuje vso to silo. Da da tej sicer precej slepi sili formo. Ce ima poleg se kaksnega duhovnika, pa recimo 10 ministrantov, ki prav tako vedo, kaj morajo poceti, potem je sve to res super. En sam zur.

In ko enkrat zajamejo vso to energijo, jo lahko usmerjijo kamor koli hocejo. V dobre ali pa slabe namene. Samo od njih je odvisno.

Ta tako zajeta emocionalna sila in nato usmerjena sila povzroca npr. cudezne ozdravitve, ki kot vemo se dogajajo samo na velikih verskih zborovanjih se danes, in ki jih vodi po moznosti kaksen karizmaticni duhovnik.
Pa v bistvu cudezev pri tem sploh ni.

To je precej poenostavljeno napisano, sam cela zadeva deluje nekako tako.

Je pa to recimo res nizji tip ceremonialne magije. Cim duhovnik pri svojem delu uporabi tudi npr. nad in angelska bitja, potem gre za visje aspekte magije. Pri tem mu je ta sila/energija ljudi lahko odskocna deska, vendar tokrat samo v dobre namene, saj mora sicer poklicati na pomoc kaksna druga bitja, ki se vsaj v cerkvi naj nebi odzvala?



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
aryan
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #126 - 03.04.2003 at 21:30:57
 
titud wrote on 03.04.2003 at 18:39:28:
Kaj bi bil  potem jest  na boljšem, če bi se imel za  odrešenega, pa bi hkrat trpel, da drugi niso odrešen? Nikol ne bodo vsi odrešen, odreševat druge pa je enako sizifovska naloga, kot  je odpravljat  patološke simptome samemu seb.

spet ugibas?

a si ze probu kdaj tak "trpljenje"?

Quote:
Zato jest zavestno ostajam znotraj kulturno-civilizacijskih vzorcev.  Zarad  tega, ker  skušam  hkrat vzpoztavit do njih eno intelektualno distanco,  najbrž nikol ne bom deležen  kakšne religiozne blažnosti, globjega mističnega izkustva al pa nadnaravne/magične moči lastne psihe.

tega si tud jz ne zelim. to je le za filanje ponosa.

Quote:
To pa ne pomen, da se jih moram izogibat in da ne bi  smel ob njih svojga duha inspirirat. Nasprotno, s take pozicije grem z užitkom nasproti  odkrito in odprto vsem, ki me takega sprejmejo.

sej, uzitek isc. in ko pa bos do konca stisnu "pomaranco", ti pa bos se zmeri zejen, se pa vprasi cemu je to tko, in ali je kej tazga sploh mogoce.

Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #127 - 04.04.2003 at 09:58:59
 
Quote:
sej, uzitek isc. in ko pa bos do konca stisnu "pomaranco", ti pa bos se zmeri zejen, se pa vprasi cemu je to tko, in ali je kej tazga sploh mogoce.


Glej, aryan, jest res nism zadovoljn s kultrno-civilizacijskim okoljem, ki me ne podpira ali pa clo ovira v moji samorealizaciji. Tega življenjskega problema pa ne nameravam razrešit na način, da iz njega izstopim oziroma 'prestopim' na religiozno mistično/magično polje, ker me moje  kulturno-civilizacijsko okolje pač ni opremlo za kaj takega.   Vedski kulurno-civilizacijski okvir je bil zgrajen na religiozni mistiki in magiji, zato je bilo za posameznika edino polje samorelaizacije znotraj te mistike in magije. Tud on ni mogu iz svojega polja izstopit, saj se je lahko le znotraj tega polja do kraja induvidualizirov.  Moj  kulturno-civilzacijski okvir pač ni zgrajen na religiozni mistiki in magiji,  pač pa  na intelektu, za to tud pri samorelizacija tega objektivnega dejstva ne morem obit.

Bistvo intelekta je distanca do predmeta obravnave, zato je zame tud religozna mistika in magija lahko enak objekt obdelave kot katerekoli druge spoznajske kategorije. Jih nimam nobene potrebe ne mistificirat ne ignorirat in le  to me trenuntno kolkrtolk  zadovoljuje. Nikjer pa nisem  napisal, da intelekt z njuno obravnavo tud sam ne prevzema njunih intuitivnih prvin. Saj sem prakrat citiral junga, da je zveza med nezavednim in zavednim povratna, da je tle dost placa z vzajemen odnos med sebstvom in jazom, da tle ni nujno tekme na zmago in poraz,  ki so jo  vedske kulture želele v kali zatret  z integracijo jaza v sebstvo, naša pa z prevzemom sebtsva s strani jaza. 'Sočnost' se po moje dons lahko  napaja le  v harmoničnem odnosu med jazom in sebstvom, med nezavednim in zavednim, med srcem in možgani.  

Budnost nad prevzemom enga nad drugim je dons po moje najboljš zagotavljat  skoz določeno  intelektualno distanco, religiozni nadzor je tle  definitivno zgubu svojo vlogo, kar pa ne pomen, da  človek ne bi smel dat duška svoji religioznosti.  Religioznosti  jest pr seb pa drugih  zaznavam kot patološki simptom le, ko hoče ta religioznost prevzet funkcijo nadzora tud nad intelektom.  Kako pa je z zanavanjem simtomov pri drugih, pa je stvar odprte debate. Nekateri religioznosti  ne dajo legitimnosti na nobemu področju, eni jo prakticirajo le obredno, drugi v njenji tradiciji odkrivajo sugestivne prvine mistike in magije, tretji se religioznemu čustvu  pustijo preplavit brez intelekualne distance. Kakor komu drago, jest lahko sodim samo o seb.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #128 - 06.04.2003 at 21:58:23
 
Hi,

Evo, dons sem sel raziskovat simptome religioznosti na ezofest v Polju. Nisem popolnoma nicesar nasel za sebe.
Men se je cela zadeva zdela dost potrata casa. Simptomov religiozno duhovne ekonomije pa je bilo itak velik, oz. je to itak poanta tega festivala.
Sam bom sel verjetno naslednje leto spet firbec past.
Sem sel potem raje svojo zeljo po "potovanju" filat v dolino Sopote. Zelo priporocam.

Titud, zakaj pa ne bi razvijal oboje? In intelekt in religiozno/misticno/magijsko polje. Mislim v vzporednem in ne hkratnem smislu. Se mi zdi, da smo veckrat pokazal, da intelekt s svojim linearno logicnim sklepanjem pelje do nenamernih napacnih zakljuckov.

Namrec...

Titud quote:
Religioznosti  jest pr seb pa drugih  zaznavam kot patološki simptom le, ko hoče ta religioznost prevzet funkcijo nadzora tud nad intelektom.  

...jest bi rekel, da velja isto tudi obratno. Ko hoce intelekt prevzeti nadzor nad religioznostjo, je to isto patalosko stanje. Tokrat v intelektualnem smislu, saj hoce intelekt delovati v podrocju, za katerega ni opremljen, da bi ga razumel, oz. v njem deloval.



Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #129 - 07.04.2003 at 09:35:44
 
Quote:
Titud, zakaj pa ne bi razvijal oboje? In intelekt in religiozno/misticno/magijsko polje. Mislim v vzporednem in ne hkratnem smislu. Se mi zdi, da smo veckrat pokazal, da intelekt s svojim linearno logicnim sklepanjem pelje do nenamernih napacnih zakljuckov.


Sem sem spet nakej brskal okrog, kako bi se dal magiji inetelektualno podlago dat oz. obratno, kako magijo za podalgo intelekta priznat oz. kako ju eno v drugo integrirat. Kaj mata pravzaprav logika pa magija skupnega. Evo kaj sem zbrskov:

Izvore magije pogosto pvezujejo s človekovo težnjo, da bi obvladoval okolje in vplival nanj. K magijskim poskusom naj bi se zatekal predvsem tam, kjer tega ni zmogel doseči in naravnim vzročnim delovanjem. Z magijo je poskušal vplivati ta, kjer ni mogel s tehnologijo. V ozadju verovanja v magijo je gotovo prepričanje, da so stvari med seboj povezane in da je z določenimi načini možno  spodbuditi vplive med pojavi, ki na prvi pogled niso povezani. Ker so magijski postopki kdaj pa kdaj vendarle učinkovali (v nekaterih primerih  zaradi sugestivnih učinkov), se je lahko verovanje v učinkovitost magije ohranjlao in utrjevalo.

Tako razlago magije bi človk lahko sprejel in razumu brez 'bojazni', da bo zarad tega zapadel pod njen  vpliv. Tud če, bi bil to vpliv sugestije, ki se ga da vzročno utemeljit in z njim  magari zavestno manipulirat.

Tale ugotovitev je že bolj 'sumljiva':

Nekateri poznavalci magije pa menijo, da z nekaterimi postopki v resnici vzpostavljamo določene vplive in zveze, ki deujejo zunaj znanjih preverjenih vzročnih učinkov.  
   
Znani klasik antropologije Marcel Mauss je menil, da odseva magijska praksa vero, po kateri je z magičnim postopanjem mogoče  vplivati neposredno na mano, ki prežema svet.

Tudi pionir antropologije Frazer, da je magijsko mišljenje posledice verovanja, da podobne stvari vplivajo enana drugo in stvari, ki so nekoč bile v stiku, na neki način ta stik tudi ohranjajo. Uporaba 'logike' podobnostiin sičnosti je res velikorat izpričana v magijski praksi in magijskem obredju.

Po razlagi Bronislava Malinowskega ima magija čisto funkcionalen značaj. Tudi pri primitivnih ljudstvih magija in mistcizemne obvladujeta življenje povsem. Veliko njihove dejavnosti je čisto 'racionalne', sajtemelji na solidnih opažanjihin izkušnjah. Na teh področjih s ta ljudstva tudi ustvarila tehnologijo,  s katero delno obvldujejo okolje. Magijsko delovanje uporabljajo predvsem na tistih področjih, kjer nimajo zdostnegaznanj in tehnologije za uspešno posegnje v svet. Magija je torej nekak poskus, da bi kontrolo razširili na področja, ki so zunaj tehnične kompetentnosti. S tem nej bi dosegli tud pomemben psihološki učinek, saj tako s pomočjo vere v magijo zamnjšujejo starh pred  nemočjo in odvisnostjo  od nevarnih sil in pustvarjmo predstao (utvaro), da na neki način lahko vplivamo tudi na te sile.  V modernem času, ko smo podvrženi  (tudi morda iluzornemu) prepročanju, da z znanostjo in tehnologijo  obvladamo skoraj vse, nam pardoksno vzbuja nelagodje misle na možnost, da obstajajo stvari, ki jih ni mogoče obvadati z običajnim znanjem in tehniko. Zdi se, da tudi v preteklosti zatekanje k magiji ni moglo v celoti odstraniti strahu pred nadanaravnimi silami, ki lahko delujejo tudi sovražno. Celo pri ljudeh, ki trdijo, da niso vraževerni, pogsoto opazimo  nelagodje v odnosu do okultnih  pojavov in magije. Zakaj bi se nekdo, ki ne veruje v vraže in magijo, ob njih nelagodno počutil? Bojazen verjetno dokazuje, da v globini nismo nehali verovati v magijo, ali vsaj dopustiti možnosti, da obstajajao magijske sile.


Po moje je to verovanje, ki ga religioznost takorekoč predpostvalja, vzbuja v večni od nas tisto nelagodje, ki ga večina obutčutmo kot simptom, ki ga je treba na nek način odpravit. Najbolj učinkovito kar z zatajitvijo religioznosti same, to pa nardimo s formalnim zanikanjem ali celo sovražnostjo do vsakšrnih religij in regligioznih  praks. Intelekt hoče na na tak način zanikat nekaj, na čemer pravzaprav temelji, kar je tle v nadaljevanju po moje dobr razložen:

V novejši rzlagah magije opozarjajo tudi na drugačna tolmečenja (Claude Lev-Stauss, Mary Duglas). Funkcija magije ni toliko poskus nadziranja in obvladovanja stvarnosti, ni torej toliko poskus vplivanja n dogodke, ampak bolj sredstvo, ki omogoča neki skupnosti boljše razumevanje in povezovanje pomembnih izkustev. Magijsko obredje  s svojo simboliko opozarja na pomembne vidike življenja in izkustva in omogoča skupnosti, da vidike razume na nov način, da vidi v njih red in zakonitost, ne pa zgolj kaosa. Mary Duglas npr. opozarja  ne dejstvo, da izvajalci obredov za klicanje dežja dejansko ne verjamejo, da ga bodo priklicali s samim obredjem.  Pač pa izvajajo te obrede tako, da se ujemajo z začetkom  deževne dobe: na ta način  v bistvu koordinarjo življenje skupnosti z ritmom narave. Pro obredih zdravljenja in porodnih obredih je pogsto uprabljena simbolika, ki prizadetemu osmišlja dogajanje, ki bi sicer ostalo nerazloženo in zmedeno (ko npr. šaman na simboločni način ali celo s trikom spravlja škodljive vplive ali snovi iz telesa, ko npr. spremlja porod s pesmijo, ki govori o 'potovanju šamana in njegove vojsek, o njenih težavah in o končni zmagi').

Zlasti versko obredje , pa tudi politčno, akademsko, itd. predstavlja primer tovrstne funkcije - ' magja' tega obredja je v bistvu izdvajanje in poudrajanje pomembnih življenjskih  izkušenj: stik z višjim svetom in njegovimi silami, politčno delovanje in državni red, prehajanje iz nižjih v višje stopnje, iz nižjega v višji status. Te izkušnje nam obredje povežejo v celoto ki postane smiselna za posameznika. Zaradi tega obred omogoča in pospešuje koordinirao, združevalno delovanje skupnosti.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #130 - 07.04.2003 at 16:58:06
 
Titud, hvala za povzetke, tudi sam sem se z nekaterimi podobnimi bolj ali manj "akademskimi" razlagami seznanil, vendar pa je večina teh razlag popolnoma samozadostnih in kot take mi ne povedo ničesar razen omejenosti njihovih avtorjev.

Tako se recimo prva razlaga ukvarja z dvojico tehnologija - magija in pri tem mirno spregleda, da magija je neka tehnologija, ki dela (proizvaja) določene učinke. In da magija deluje po istih principih kot tehnologija ali znanost - tudi tehnologija, tehnika in znanost namreč gradijo svoje sisteme, tako kot magija na povezanosti neke celote (vzrok in posledica sta še vedno v jedru vsega truda znanosti in razlag, ki jih le ta producira) - čeprav se poudari, da jih magija išče zunaj "znanstveno" veljavnih (pri čemer pa se ponovno pozablja, da isto dela tudi vsaka "nova znanost" - da vsaka nova teorija prične z iskanjem vzrokov tam, kjer jih do tedaj še niso iskali).


Večina znanstvenih razlag gre po liniji izenačevanja magije, vraževerja in religije (ter mogoče še psihologije in mitilogije), kar se mi zdi precej plehko vsekakor pa do določene mere celo krivično (konec koncev ima večina "sodobne" znanosti svoje korenine prav v tem čaranju, katerega sedaj poskuša predstaviti kot popolnoma nelegitimnega).


Znanost je neke vrste organizirana magija, katere moč  se veča skozi določene tehnološke postopke (kar je naše prednike strašilo in čudilo, je za nas popolnoma logično in sprejemljivo), vendar pa znanost (žal) vse prevečkrat pozablja na skromnost, saj kljub svoji nedvomni moči prepoznavanja učinkov in posledic, ter izzivanja vsega razpoložljivega še vedno pokriva le neznanten in vedno samo delni del celote.


lp
Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Jst
Guest




Re: simptomi religioznosti II
Reply #131 - 07.04.2003 at 22:17:38
 
Titud,

V bistvu si res dal kot proti argument en vec ali manj  bull shitek. Se dobr, da ni na tvojem zelniku zrastel  Wink.

Namrec citati, ki si z njimi postregel ocitno obravnavajo magijo iz stalisca plemena UTU-UTU, ki je ogenj odkrilo  leta 1943, ko je japonski kamikaze namest v tisto amerisko letalonosilko prletu direkt v njihovo sveto drevo in na ta nacin ustvaril mit o tihomorskem Prometeju, ki je zrtvoval sebe, za blagor ubogega plemena in mu hkrati se podaril ogenj.

No, ce ze jest govorim o magiji zahodne tradicije imam v mislih sodobnega cloveka, ki je formalno ponavad precej visoko izobrazen. Pa vsaj iz mojih izkusenj niti ne vedno v kaksnih druzboslovnih vedah, kot morda neko kvazi olajsevalno okoliscino.

Sem razmisljal, da se ti svojega problema simptomov religioznosti dejansko lotevas po raznih temnih kotih sobe, medtem ko njegovo bistvo lezi direkt sredi mize, sredi sobe vsem na oceh. Dobesedno krici...

A si ze kdaj razmisljal, da glede na to, da je pri tebi intelekt najmocneje izrazena duhovna vrlina, ce lahko tako recem, da bi morali se kaksno reci o PATOLOGIJI INTELEKTA?




Lp
Jst
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #132 - 08.04.2003 at 08:05:29
 
Quote:
Večina znanstvenih razlag gre po liniji izenačevanja magije, vraževerja in religije (ter mogoče še psihologije in mitilogije), kar se mi zdi precej plehko vsekakor pa do določene mere celo krivično (konec koncev ima večina "sodobne" znanosti svoje korenine prav v tem čaranju, katerega sedaj poskuša predstaviti kot popolnoma nelegitimnega).
 

Quote:
A si ze kdaj razmisljal, da glede na to, da je pri tebi intelekt najmocneje izrazena duhovna vrlina, ce lahko tako recem, da bi morali se kaksno reci o PATOLOGIJI INTELEKTA?


Kaj zdaj hočta povedat? Kaj je zdaj patološkost intelekta? To, da korenini v mistiki/magiji, pa si tega noče priznat? In ker si tega noče priznat, mistiko/magijo proglaša za neligitimno, religioznost pa za patološki duhovni pojav?  Angry ??? Smiley

Jest sem skoz une citate hotu pokazat, da tud znanost, ki se sklicuje na intelekt, na nek način začela  priznavat, pa ne samo priznavat, tud uporabljat, pa ne samo uporabljat, ampak se  ji je v bistvu podrejent, da deluje po njenih principih in da je v bistvu 'od nje uporabljena'. Men se zdi to edino prav, saj le v tem vidm jamstvo, da patološkost intelekta odprav, da se ga sprav nazaj v  funkcijo pedenanja duše, za kar je ustvarjen in da se ne gre njenga gospodarja, da se razbremeni simptoma igranja nadomestnega boga, s katerim se v duhu enač, ker je sposoben samorefleksije.

Quote:
Zlasti versko obredje , pa tudi politično, akademsko, itd. predstavlja primer tovrstne funkcije - ' magja' tega obredja je v bistvu izdvajanje in poudrajanje pomembnih življenjskih  izkušenj: stik z višjim svetom in njegovimi silami, politčno delovanje in državni red, prehajanje iz nižjih v višje stopnje, iz nižjega v višji status. Te izkušnje nam obredje povežejo v celoto ki postane smiselna za posameznika.


Jest predvsem v tem stavku ne vidm  nč takega, kar bi magijo postavljal v en podrejen/nelegitimen/patološki položaj oz. kar bi zarad tega intelekt postavljal v tako patološkost.  Jst, ti sam praviš, da magija opravlja funkcijo koreposdence med  makrokozmosom  v mikorkozmos in obratno. Vsaka  posamična človeška dejavnsot mora tako odslikavat  skrivnostni red celote, pa naj bo to na nezavednem/čustvenem planu, kakor to opravijo živali, al  pa na zavestnem/intelektualnem, kakor je to sposoben opravit človek. V obeh primerih se igra življenje po istih mikro/makrokozmičnih pravilih, čeprav bi jih  intelekt zard svoje sposobnosti samorefleksije želu proglasit  za njemu lastne. Tle se začne njegova patološkost, ki se je je  po moje tud sodobna zanost začela zavedat, ko je začela grist lasten rep in se v  krizi začela vračat svojim izvorom. Jest sem hotu  s citatom pokazat,  da to že počne. Kako to počne, pa je predmet diskusije, ki jo tle gor skušam odpirat, zato se tud počutm narobe razumljenga, če to tko ne izpade.  Undecided Smiley      
Back to top
 
 
IP Logged
 
aryan
Ex Member




Re: simptomi religioznosti II
Reply #133 - 08.04.2003 at 11:09:31
 
titud : mal mi kazes simptome nelagodnosti, ki prihaja iz nezadovoljstva s povrsnim znanjem.
Back to top
 
 
IP Logged
 
t
5
p
*****
Offline

Ride si sapis!
Posts: 5103
Kozmos
Gender: male
Re: simptomi religioznosti II
Reply #134 - 08.04.2003 at 12:46:48
 
Jst,
kar se tiče patološkosti intelekta, se vprašanje po globjem premisleku ponovno izkaže predvsem za patološkost vere v intelekt (v smislu, da nas bosta njegova otroka znanost in tehnika nekoč rešila iz godlje v kateri smo) - ki se vleče še iz razsvetljenjstva.

Samega intelekta, uma, znanost ali tehnike kot takih po moje ne moremo (lahko, vendar nimamo nič od tega) obtoževati - problem ni v orodju, temveč v nas samih. In tu ima mesto neka pristna duhovnost - ki v tej dobi ne sme več biti vera-religija, temveč predvsem etika, ki se osvobodi vseh spon stare morale in religijskega pokroviteljstva.



lp



Back to top
 

Nič na svetu nikogar ne čaka. Nič ni dokončano, in vendar nič ne ostane nerazrešeno.
WWW WWW  
IP Logged
 
Pages: 1 ... 7 8 9 10 11