Quote:


Res da sta mistika in magija v 'službi' verovanja na poti do spoznanja, ampak bi službo koj odpovedali, če do spoznanja na tak način  tud fizično ne bi blo možno prit.    Religija s svojo v tradicijo kot koletivno duhovno   izkušnjo kopiči te učinke vere (psihičnega) na fizično, jih  s tem omogoča in hkrat tud omejuje prevelika pričakovanja, ki bi jih lahko povzročalo prakticiranje mistike in magije izven njenih okvirov.  Če je  religija živa in prilagojena konkretnemu času in prostoru, se psihično kanalizira v fizično na samomeven način, če ne, pa se začne dogajat, da se odrazi samo v psihičnem. Tako pride do tega, da je bistvo rešitve živlejnjske ga problema v tem, da problem izgine. Psiha je  sposobna  vero v tak način razreševanje temeljnih  življenjskih   problemov, ampak bo jst zihr reku, da so k temu naganjenje vzgodne religije, zahodna vera našla tud način za učinkovt poseg za vprego mistike in magije za razrešitu problema tud na fizičnem  planu.      

mind wrote on 03.04.2003 at 09:58:13:


Se pravi,
da brez religije lahko magija in mistika vplivata samo na nižje nivoje, z religijo pa tudi na višje?

Če ima magija neke elemente delovanja, mistika tega nima, ampak pomeni samo in predvsem iskanje, razkrivanje nečesa - (lahko bi rekel, da ima vsaka religija na osebnem nivoju v sebi nekaj mističnega - medtem, ko je religija kot neka veroizpoved ali verstvo s svojim kanonom sama na sebi proti mistiki: čeprav se opira na določena mistična razodetja, so to stvari, ki so se (podobno kot čudeži - najljubši otroci vere) že zgodile, in vernik naj pač v to alegorično resnico veruje, medtem ko mistik znotraj svojega sistema išče (v osnovi je dal predhodnim "razodetjem" in čudežem status nepreverjenih resnic in vanje podvomil - zato mora iskati) svoja spoznanja in resnice ter se zanje pripravljen odreči vsemu (tudi svoji veri - večina gnostičnih in mističnih posvečenj na primer vsebuje element smrti - adept mora pred svojim posvečenjem najprej umreti). Zato je po moje mistika že po osnovi na nasprotnem polu religije ("Blagor tistim, ki niso videli pa vseeno verujejo.") mistiki pa ponavadi izobčenci (v najboljšem primeru morda puščavniki in menihi), le redkim uspe zaigrati takšno mero bebavosti, da so sprejemljivi za širši sistem - ostali gorijo.

Po drugi strani predstavlja magija delovanje - vsako delovanje pa se najlažje vidi tu in zdaj, kar se tiče "višjih nivojev", pa jih lahko opazijo samo tisti, ki so tega zmožni. In to po moje precej neodvisno od kakršnekoli religije ali verovanja in verjetja.


lp

ten-nej:

Jaz sem govoril bolj o magiji kot o mistiki, oz. njeni povezavi z religijo. O pojmu mistika težko kaj razpravljam ker, ne poznam točne razlike med magijo in mistiko.

Quote:


Tisti ki so tega zmožni ?  A ti nisi sposoben opazit svojih misli oz. emocij ?  

Magija pomeni, da z vplivanjem na višje nivoje dosežemo rezultate na fizičnem. Ampak to je tudi vse kar magija sama lahko ponudi. Religija pa v bistvu uporablja magijo, (Sveto pismo, zapovedi - vpliv na misli,emocije) in vse to z končnm namenom vplivanja na višje nivoje. (logično je da so rezultati vidni tudi na fizičnem nivoju saj je prav magija uporabljena kot sredstvo).



LP

Aryan, pust nam no veselje do tega duhovnega voajerizma. Saj se ti ni treba počutit, da si ti tist, ki ga opazujemo pri kopanju. Mišljen je tko, da bi jih vsak na seb,  pa naj se mu razkrivajo kot bolezenski  simptomi al pa kot znamenja odrešitve.  Jest si v bistvu ne morem kaj, če jih občutm kot simptome in sem ti v bistvu lahko samo hvaležen, če mi jih uspeš prikazat za nekaj normalnega, če že ne odrešilnega. Tko kot bi bil ti lahko hvaležen men, če bi uspel razkrit, da so tvoja religiozna občutja morda le patološki simptomi ene čustvene neizponjenosti. V tem smislu sva oba ene vrste voajerja, samo da se ti iz reke oziraš na kopno namesto vase.

Ten-nej, mistiki raziskujejo ponavad znotraj duhovne tradicije enega religioznega sistema, tud če so formalno zunaj njegovga občestva.  To nima nobene veze z odrekanjem veri z aktom  smrti, saj je smrt sestavni del duhovnega religioznega kocepta. Misticizem in magija  je v psihološkem smislu potovanje v nezavedno po enih ključih in metodah, ki morajo vzdrževat  stalen stik z zavedim, če ne gre za ene navadne duševne motnje.  Vera  nudi te oporne točke, na katere se misitik lahko opira pri suščanju in zanaša nanje  pri dviganju. Religija nič drugega kot sredstvo za utrjevanje te vere, verni pa so  zato lahko tud tisiti, ki nimajo uvida v skrivnost vere.  

Evo primer: frojd se je imel do svojga 40. leta za mistika, ki se je  duševnosti lotil  na eni znastveni paradigmi enako kot so se drugi mistiki lotevali raziskovanja duševnosti na reigiozni paradigmi.  Šele, ko je znastvena in širša družbena srenja spoznala uporabno vrednost   njegovih  videnj, je blo konc njegovga mističnega obdobja, psihonalaiza pa je postala tkoreoč religiozni sistem.   Vsak psihonalitk verjame, da sistem deluje in  čeprav sam nima nobenih mističnih videnj, ima psihonaliza dejnske učinke  na fizičnem planu. Je dost, da ma psihoanalitk vero v to, da deluje, čeprav sam nima  uvida v delovanje, tko kot ga je imel frojd v svojem mističnem obdobju in ki ga je pol tud celo življenje kljub podeljeni slavi in časti pogrešal.        

Titud,
ribe plavajo v vodi, pa čeprav ene v slani ene pa v sladki, nekatere jedo druge ribe, nekatere so pa vegeterjanke. Tako tudi mistiki ne morejo mimo svoje religije, vendar pa s svojimi mističnimi "dvomi" religijo in njene "dogme" postavljajo v oklepaj in gradijo na lastni izkušnji - zato jih ne moreš prišteti k običajnim vernikom, ki se zadovoljijo z običajnimi zaklinjanji in obredi (ob nedeljah in zapovedanih praznikih so pri sveti maši mistiki pa tega ne potrebujejo).

Mind.
Magija je samostojna znanost in kot taka lahko vpliva kjerkoli na karkoli (in ravno to je njeno bistvo) - magija religije ne potrebuje, medtem ko je odvisnost religije od magije precej večja. Tako kot bog ne potrebuje religije in vernikov, medtem ko vsaka religija vernike nujno potrebuje. (lahko bi rekli, da je magija izvorna umetnost - gre za ustvarjanje kreacijo in prisvajanje nekih "božanskih" moči, magija)
Vsekakor pa ne potrebuješ nobene religije, da bi vplival na "višje nivoje", konec koncev religija ni neka lestev, s katero bi povezovali "višje" in "nižje" "nivoje". Vsaj kar se mene tiče, je magija kompleksno in samostojno orodje-znanost, tako kot nož; z njim si lahko odrežem kos kruha ali pa ga uporabim za kaj drugega - odvisno od moje domišljije, spretnosti in noževe ostrine; vsekakor pa neodvisno od tega v kaj verjamem, od mojih ideoloških prepričanj, verovanj oziroma obstoja in neobstoja določenih stvari. Skratka moja ljubezen do boga v ničemer ne odloča o tem, kako uspešen sem pri uporabi določenih orodij.




lp

Quote:


Mistiko jest razumem kot en proces, omejen na psihično, magija pa je korespondenca tega psihičnega s fizičnim in obratno. Mistikova psiha se ukvraja sama s sabo, magov mikrokzmos  pa se razpoznava v makrokozmosu oz.  razpoznava  odseve makrokozmosa v seb. Oba pri tem razpolagata z enako paleto nivojev, od najbolj grobih do najbolj subtilnih. Tud jest sem mislu, da se mistik in mag razlikujeta v etičnem smislu, kar pa po moje ni fora, saj sta oba sama po seb naravna/nevtralna oz. družbeno nepogojena kot to tud jst zagovarja. Etično/kolektivno  dimenzijo jima da šele religiozno okoklje, skoz katerga delujeta.  Bog za mistika  sam po seb ni nujno etična kategorija v smsilu ljubezni, božje se misitiku v spihološkem smislu lahko razodane tud kot nekj najbolj strašnega in grozljivega. Šele religiozni okvir (dogma!) mistiku omogoč  božje razodetje (tako jung) v nepatološki  obliki, ki ga psiha lahko 'prenese' in ki je tud etično sprejemljivo.  

ten-nej :

Da najprej pojasnim kaj si jaz predstavljam pod pojmom religija oz. religioznost. To za mene ni nedeljski obisk maše, ali recitiranje molitev , ali karkoli fizičnopojavnega to so namreč samo načini (postopki) s katerimi v končni fazi (vsaj tako religije obljubljajo) prideš do spoznanja Absoluta oz.  Ljubzezni do boga, itd..,kar pomeni da to čutiš in doživljaš in vse to ni minljivo. To si jaz predstavljam pod pojmom religija, torej brez vsakršnih institucialnih primesi. Intitucionalna oblika religije (cerkev) je v bistvu tud samo orodje ki pomaga pri tem. Magijo lahko v bistvu jemlješ kot samostojno ampak pomoje je njen namen prav takšen kot sem ga že opisal. Lahko tud npr. svoje možgane pogledam kot samostojen organ, lahko pa ga povežem v celoten sistem in šele takrat vidim njegovo pravo funkcijo.

bardo:
Quote:


Magija je to, da z vplivanjem na višje nivoje zavesti (misli, emocije) izzoveš rezultat na fizičnem nivoju. en praktičen banalni primer: nekdo ki se ukvarja z magijo si želi veliko denarja, prijaznih ljudi, in zadovoljstva v življenju. Z osredotočanjem na višje nivoje ( misli) (so razni postopki kot vizualizacija..itd.) bo izzval rezultat na fizičnem nivoju. Torej rezultat bo takšen bo imel veliko denarja in okoli njega bodo prijazni ljudje. Torej to je magija. Ampak ti prijazni ljudje bodo tukaj samo dokler bo njegovo fizično telo živelo. Vplival je torej samo na fizični svet. Religija pa uporablja magijske tehnike, ki v končni fazi imajo neposreden vpliv na "višje nivoje". Religija bi to poimenovala "stik z Bogom, stik z dušo, finding  true self...,itd.


Quote:


se strinjam




LP

Bardo_Thodol wrote on 03.04.2003 at 14:21:07:

tko itak vsi skoz magijarimo

razlika je samo v tem da se nekdo tega zaveda in prevzame za svoja dejanja, besede in tudi misli odgovornost; marsikoga prevzame tudi ogromen strah ko se tega zave - odgovornosti ki jo prevzemaš nase s tem ko misliš.

mogoče bi lohka clo reku da zavestno delovanje, ki je v skladu z zakoni univerzuma je bela magija.
črna magija bi bla pa lahko vse od delovanja ki ni zavestno pa vse do zavestnega delovanja, ki ni v skladu z zakoni vesolja (je zavestno ampak temelji na napačni nameri ali pač na napačnih predpostavkah - zmoti).