sori sam ne morem molčat

mislim da je budizem tako izpeljan, da celotna praksa vodi k resnici, ne samo neki utrinki kot je ta z iluzijo, pa brez zamere
bisto stvarstva je, da si živ, da obstajaš, da si...iz neke zelo visoke perspektive je res vse iluzija, sanje oz. sanje ki sanjajo same sebe, ampak na tej točki so tudi vse energije in sploh vse kar je v domeni fizičnega in nefizičnega univerzuma, iluzija. Težava uma je samo v tem, da mora razčlenjevat, ocenjevat, sodit, sebi dajat pomen, zato da zavesti daje obliko. Ko se iz tega rodi čistejša zavest, je um samo še njeno orodje, ampak do tam je um zelo dobrodošel.
To je isto kot če bi vozil avto in sigurno bi ob tem potreboval volan. Ampak ko bi enkrat začel opažati, da če se prepustiš, bo avto vozil sam od sebe v pravo smer tudi brez volana. In ga počasi opuščaš. Ali pa ga uporabljaš samo za spefične in podrobnejše manevre

Svet je resničen, ti si resničen. S tem ko postaviš svet okrog sebe za iluzijo, zanikaš sebe in svojo vlogo v njem. To je pasivna smrt. Če se udariš, te boli, če te nekdo prizadane, si prizadet, če oslepiš, ne vidiš, če ti odrežejo prste, ostaneš brez prstov in ravno tako će ostaneđ brez hrane. To ni privid, niti iluzija. Je resničnost. In ta resničnost se izraža na vsih nivojih od fizičnega navzgor.
In ko seksaš iz ljubezni, daš s tem telesu kar potrebuje za ravnovesje ter fizično potrdiš ljubezen do dotične osebe.
Je pa umetnost živeti in ustvarjati, ter imeti rad bližnje in še koga drugega, ter ne biti navezan nanje tolk, da bi ti kdaj lahko povzročilo trpljenje.
Ker če uporabim tvoje besede, je iluzija uma že sploh to, da se hoče s tvojo pomočjo prepričat da ne čuti oz. da kar čuti je iluzija.
Mal prizemljenosti ne škodi. Življenje je tukaj in zdaj.