Quote:sori sam ne morem molčat
mislim da je budizem tako izpeljan, da celotna praksa vodi k resnici, ne samo neki utrinki kot je ta z iluzijo, pa brez zamere
bisto stvarstva je, da si živ, da obstajaš, da si...iz neke zelo visoke perspektive je res vse iluzija, sanje oz. sanje ki sanjajo same sebe, ampak na tej točki so tudi vse energije in sploh vse kar je v domeni fizičnega in nefizičnega univerzuma, iluzija. Težava uma je samo v tem, da mora razčlenjevat, ocenjevat, sodit, sebi dajat pomen, zato da zavesti daje obliko. Ko se iz tega rodi čistejša zavest, je um samo še njeno orodje, ampak do tam je um zelo dobrodošel.
To je isto kot če bi vozil avto in sigurno bi ob tem potreboval volan. Ampak ko bi enkrat začel opažati, da če se prepustiš, bo avto vozil sam od sebe v pravo smer tudi brez volana. In ga počasi opuščaš. Ali pa ga uporabljaš samo za spefične in podrobnejše manevre
Svet je resničen, ti si resničen. S tem ko postaviš svet okrog sebe za iluzijo, zanikaš sebe in svojo vlogo v njem. To je pasivna smrt. Če se udariš, te boli, če te nekdo prizadane, si prizadet, če oslepiš, ne vidiš, če ti odrežejo prste, ostaneš brez prstov in ravno tako će ostaneđ brez hrane. To ni privid, niti iluzija. Je resničnost. In ta resničnost se izraža na vsih nivojih od fizičnega navzgor.
In ko seksaš iz ljubezni, daš s tem telesu kar potrebuje za ravnovesje ter fizično potrdiš ljubezen do dotične osebe.
Je pa umetnost živeti in ustvarjati, ter imeti rad bližnje in še koga drugega, ter ne biti navezan nanje tolk, da bi ti kdaj lahko povzročilo trpljenje.
Ker če uporabim tvoje besede, je iluzija uma že sploh to, da se hoče s tvojo pomočjo prepričat da ne čuti oz. da kar čuti je iluzija.
Mal prizemljenosti ne škodi. Življenje je tukaj in zdaj.
Sorry sam ne morem molčat ...
A samo budizem govori o iluziji? Prava duhovnost govori o vsem kot o iluziji uma, v katero pa ti ogromno vlagaš in ti zato tako pisanje stopi na žulj. Tvoj um je še vedno tako močan in vase zaverovan, da sploh ni sposoben videti budnosti kot le podaljška sanj - imaš še vedno preveč navezav, mnenj, želja in podobne umske nesnage. Prizemljenost ni nevednost, samo toliko.
Pa kaj bi ti sebe rad prepričal, da si resničen? Da je tvoj ego resničen, da so tvoje želje resnične, tvoje misli, tvoje navezave, tvoji kvazi dosežki v svetu? Si tako poln samega sebe, da zase trdiš, da si resničen? Seveda ti kdo lahko odreže prste, lahko te cele ubije - ampak vse kar se bo zgodilo bo da bo tvoj um "kakor umrl" in ti nato že v naslednjem hipu sproduciral novo telo v novem okolju z novimi željami in novim slepilom.
Če hočes verjeti, da si resničen in neskončno pomemben, potem izvoli. Naj te pri tem le opomnim, da VSI ljudje na svetu trpijo edino zaradi dejstva, ker mislijo, da je svet resničen in da so sami resnični in zaradi tega obravnavajo vse kar se jih zgodi kot napad na lastno bit - ampak si tisti, ki zakriva svojo lastno bit!
Tvoj um, ki producira celotno vesolje, tvoje telo, tvoje misli, želje, navezave, zakriva tvojo primarno zavest. Zato svet, ki ga producira um ni resničen, zato tvoje telo ni resnično, prav tako tudi tvoj ego in vse kar je še podobne nesnage.
Ob polnoči sem potonil v sen. Moj um je sproduciral moj sanjski svet - vse predmete, vse osebe v njem. Zjutraj sem se prebudil - so se prebudile tudi vse osebe v mojih sanjah? Popolnoma enako je z budnostjo, ki jo um alternira s sanjami in globokim spancem, da bi tako podaljševal svojo trajnost.
Glede popolnih mojstrov: ti se ne boš nikoli razsvetlil dokler boš verjel, da je svet resničen. Niti se ne boš niti začel osvobajati, ker zakaj bi se - svet je resničen, jaz pa prav tako - čemu je potrebno karkoli storiti.
Home
Pages: 
