a_hero wrote on 13.07.2003 at 12:23:02:Hello,
pa to kar pisete o Jezusu zdi totalna duhovna naivnost in popolno nepoznavanje zivljenskih principov.
Tole mi je pa zanimivo. Mi gre tista civiliziranost in prijaznost, ki je postala povsod zapovedana in obvezna in postavljena pred vse ostalo včasih tudi na živce. In mi je všeč naprimer Miro, pa še kdo, ki zna biti v praksi direktno in neposredno povedat, kaj misli in občuti, kljub temu da v določeni situaciji, zato v tistem trenutku niso vsi najbolj vzhičeni. Mu pa zato kakšen pri drugih zatiran del življenja zato lahko toliko bolje funkcionira.
Jest sem tudi ob branju najprej starih in potem sodobnih odkril, da smo naredili iz te ljubezni en tak konglomerat, da je se jo lahko uporabi povsod in ne koristi nikjer. Menda so Nemci, ko so restavrirali v 18. stol. kipe z Akropole te ne samo restavrirali, ampak celo malo 'izboljšali' oz. naredili malo bolj prijazne in manj brezbrižne.
V tem tudi vidim ključ krščanskega gledanja na ljubezen, ki jo definira predvsem kot nasprotni pol brezbrižnosti, ignoranci, tistemu 'kaj me briga'. V svojem poudarjanju socialnosti in skupnosti same po sebi, ne pa interesov na podlagi katerih je nastala, čemur je bilo zato tudi kaj žrtvovano in ki je gotovo pripomogla k oblikovanju zahodne civilizacije, pa se zato malo slabše znajdemo v knglomeratu ljubezen, ki obsega skoraj vsa za skupnost zaželjena čustva in zato zaradi te preobteženosti otežuje komunikacijo in orientacijo.
Ureditev in razbitje sveta v kakšen univerzalni hermetični sistem verjetno nikomur ne škod, če mu ne uspe prevladati in izriniti vseh ostalih, kot je uspelo RKC. Tistim, ki ga ne znajo brati, pri teh se tako ne more nič spremenit, tistim, ki jih poznajo več, ti bodo že uspeli navigirat in najt svojo pot po njih. Tiste, ki poznajo enega samega, pa lahko tudi kam odpelje, da se zdijo sami sebi in drugim izgubljeni. Vendar na koncu je morda tudi vsaka kultura nek hermetičen sistem, učenje drugačnih razmer, kulture, življenskih smernic in silnic, lahko samo koristi, na kateremkoli nivoju oz. planu jo že bere.
Jezusovi nauki, angelske hierarhije, raznorazne mitologije, pa tudi prostozidarji, roženkrancarji, celo satanisti, pa tja do novodobnih sistemov, kot je evolucijska psihologija, v vsakem od teh sistemov se da najti nekaj, kar jih poganja naprej, kar jih ohranja žive, nekaj kar nagovarja in odogvarja na nekatera življenska vprašanja vsaj določene skupine ljudi.
New Age pa je tako en tak konglomerat nekaterih vzhodnih in nekaterih zahodnih sistemov, ki se sicer še spreminja, a bo morda s časom postal kanoniziran in morda institucionaliziran. Zame je bolj malo užiten, spada pri meni v približno isti koš kot vraževerje, ampak glede na njegovo razširjenost, gotovo obstaja potreba, ki jo zadovoljuje. J.K. Galbraith, sicer menda ekonomist, je poimenoval našo dobo za čas negotovosti. Moje ugibanje je, da je NA odgovor na to negotovost, ki jo čutimo v življenju in proti kateri se poskušamo boriti in se ji izogniti in graditi obrambe in okope. Nova Doba pa ponuja odgovore na praktično vse, kar bi se lahko kdorkoli kdaj izmislil. Bog pa nam pomagaj, če bi kdaj postal prevladujoča ideologija, ki bi lahko bistveno vplivala in sooblikovala družbo.
lp bp