gape wrote on 15.07.2003 at 10:31:42:sm gor viši na #97 quotu glih to o čemer govoriš in me res zanima kaj je jst mislu s tem, kje je to pobral, zakaj se to skriva in a je res tko zlo 'grozna' ta Resnica o svetu - mayi, da je ne bi smeli izvedet ... ker Resnica ni čist nč bolj boleča kot neresnica, boleča je edin za egiča, ki se lahko pri tem 'spregledu' zlomi ... ampak se mi zdi da s to podporo in s tem znanjem ki smo si ga že podelil ... nebi smelo bit blema, sploh če jst primerno dozira to zananje, tko kt ga že od skoz odkar je pršu in tko kt ga je dobr znal zakodirat (skrit) med tvoje intelektualiziranje titud.
Jest nč ne skrivam/kodiram, jest stresam iz sebe vse kar vem, pa kar še na špeuliram zraven, pol pa tud jest prebiram ven, kaj bi blo v tem potentnega al pa kar ni vsaj čist jalovga. Precej pomaga že to, da se msili viziualizirajo skoz besede na ekarnu, nekaj pozornost drughih, še največ pa pa lastna pozornost drugim, ki jo magari tud sam izzovem. Je pa ziher en filter not: da o tistem, kar s ni dotaknil moje avtentične izkušnje (ega?), niti napletat ne zmorem. Je tud za to potrebna energija, ki če ne ne črpa iz kušnje, se hitr skuri. Pozoronst zarad pozornosti je kratke sape, zato tud ne zdržijo dolg tle gor tisti, ki priahajo tle gor samo pozirat pa ego filat.
Resnica je za egiča boleča, ker ga sili verjet, da je izven njega ni. On verjame le samemu seb, za egiča je on samemu seb edina resnica. Ko egič zašteka, da je finta resnice v veri vanjo ne pa v njeni izksutveni dimenziji (da skratka ne verjame samemu seb zato, ker je nekaj izkusu na seb, ampak da je nekaj res le zato, ker je vnaprej verjel le lastni izkušnji). Skratka egič mora zaštekat, da je resnica v vsakem primeru utemljena na veri (pa magari v lastno izkušnjo - to mora egič nujno skoz dat!!!) in da zato vera obstaja tud izven njegovga izskustva. Po moje je to tisto, kar se imenuje razodetje. Pol egič lahko komot obstaja, ga resnica izven nejga ne ogroža, se ji začne čudit in se ob njej tud sam učit, začne spoznavat, da je tisto kar je resnično, pravzaprav vera, ki se realizira in šele pol izkustveno skuša in ne obratno. Seveda, če je prava, ampak 'pravilnosti' ne določa on sam znotraj svojga kosmosa. Egič nam pol samo pomaga, da ji sledimo.
Sem tole napisal kot en recept za pranje možganov al pa iniciacijski obred za vstop v kašno sekto, a dejansko se en tak obrat (razsvetljeje?) mora v življneju človeka zgodit, da je se je egič sposeben na svetlem razgalit in spoznat, da to ni nč hudga. Fajn je, da se to zgodi neopazno, da se tud sam tega ne zaveda, zato ni dobr s kašno kruto mitilogijo človeka, ki za to ni pripravljen, strašit. Še manj pa je dobro tko obvarovat pa crkljat, da se njena osnovna fukcija zgubi, to pa delata tko cerku kot novodobne prakse, pa tud znanost svoja razodetja skriva, tko da na konc vsi sami seb škodo delajo in si človk nima s kom drugim kot z golo tehniko/raciom al pa s čisto čustveno patetiko pri razsvetljevanju za pomagat.