Časa ni. Obstaja samo gibanje z različnimi hitrosti. Čas je definicija gibanja. Če se gibljemo neskončno hitro, čas in prostor izgineta (x=v*t). Takrat smo razpotegnjeni čez prostor, smo v vseh točkah hkrati, ne potrebujemo "časa", za pot v katerokoli točko. Kar predstavljivo ane?

Skratka, imamo več teles in vsako se giblje s svojo hitrostjo. Fizično je najbolj počasno, astralno je že precej hitrejše, čustveno, eterično, mentalno(hitrost misli)in spiritualna (poimenovanja odvisna od definicij) pa so spet mnogo mnogo hitrejša.

Nekaj dokazov...

Sanjanje... zaspimo za pol ure in presanjamo mnogo mnogo sanj.

Deja vu... za nekatera telesa se vse dogaja "hkrati" ker so tako hitra, deja vu je ubistvu trenutni preskok zavesti.

Dan/noč... 1 dan je zgolj definicija zasuka Zemlje okoli svojo osi. Če lebdimo nad Zemljo, dan izgine, če se gibljemo v isti smeri kot Zemlja s šeenkrat večjo hitrostjo, "dan mine" šeenkrat hitreje. In tudi leto je zgolj definicija gibanja.

Einsteinova relativnostna teorija. On je že vedel.

Efekt, ko se avion "raztegne". Avion, ki se giblje je dejansko (izmerjeno) daljši kot avion, ki je namiru.

ipd ipd

Ne vem, nisem nek fizik, ampak čutim, da se da vse skupaj zelo lepo dokazati.

Linearnost zanavanja časa kot premice, ki prihaja iz neskončnosti, seka sedanjost in gre proti večnosti, je relativno nov civlizacijski pojav. Se mi zdi, da se je pojavil in uveljavil z judovsko religijo in je po svoje logično, da ga je tud jud zrelativizirov  .

Večina drugih kultur in civilizacij je čas pojmovala ciklično, kot dogajanje na krožnici. Kozmično gledano je to bolj logično, saj se vsi kozmični in posledično tud življenski pojavi dogajajo v ciklih: izmenjavanje dneva noči kot posledica kroženja zemlje okrog svoje osi, izmenjavanje letnih časov kot posledica kroženja zemlje okrog sonca, izmenjava luninih men kot posledica kroženja lune okrog zemlje, izmenjavanje pozicij planetov zarad njihovega kroženja okrog sonca in vrtenja zemlje okrog svoje osi... Skratka vse orientacijske točke se zarad cikličnega kroženja enkrat vrnejo na izhodiščno točko, zato je blo samo vprašanje, od katerega cikla je bla določena civilizacija bolj odvisna, da je po njemu uravnala svoje ciklično pojmovanje časa. Egipčanska je bla tako odvisna od cikličnosti poplavljanja reke nil, da so svoje poznavanje kozmičnih ciklov izpopolnil do perfekcije, ki si je še zdaj ne moremo načudit.

Seveda so tud druge civilizacije imele eno določeno predstavo o večnosti/neskončnosti, vendar le v smsilu ponavljanja istega cikla (npr. reinkarnacija, nezgodovinsko/mitološko zajemanje preteklosti). Tako ni nč nenavadno, da so take civilizacije razvile paralenost časa/prostora, ki nam zahodnjakom (in zarad naše vladavine svetu že skoraj vsem) zveni kot zanastvena fantastika.            

Naša telesa je težko natančno definirati, saj se nenehno spreminjajo in obnavljajo. Ali je las, ki je odmrl še del telesa ali ne ali pa je del telesa le toliko časa, dokler je na njega pritrjen, ko odpade, pa ne več. Ali je blato pred iztrebljanjem še del telesa, po iztrebljanju pa ne več? Ali so milijoni in milijoni mikroorganizmov, ki živijo v našem telesu tudi del tega telesa? Najbrž so pomemben del, saj bi telo brez njih odmrlo.


Quote:

Telo ne vibrira le v eni frekvenci, ampak v nešteto frekvencah, saj že možganski cikli nihajo v precej širokem spektru frekvenc. Razdelitev od beta, alfa do theta je le zelo groba od-do razdelitev.

Quote:

Tudi, če se ne vpišeš, saj se teh osnov učijo že v osnovni šoli, v gimnaziji pa zveš, da je formula v=x/t le približek za hitrosti dovolj majhne v primerjavi s svetlobno in da ima svetlobna hitrost podobne lastnosti, kot da bi bila neskončna. Velja namreč c=c+x, se pravi, katerokoli že hitrost prištejemo svetlobni hitrosti, dobimo še vedno le svetlobno hitrost.

kaj je cas, kaj je vecnost? spet ko bo zacel nekdo prevec resnice govort, se mu bo ocital da tist ki govori, da v resnic nic ne ve. to so le ljubosumne opazke, ki nimajo nbene vrednosti nikjer. al pa zakaj jaz tok "paste-am", a ne znam s svojimi besedami povedat. to ponavad pravjo tisti ki so preponosni da bi sli skoz tist text in ugotovil da cilja ravno na tisto stvar po kateri sprasujejo. ko pa dobijo odgovor, pa ga nocejo sprejet. to je tko kot da pridem bolan k dohtarju in se pol obrnem ko spoznam da se ne morm sam pozdravt. to so vse ego problems.

What is the point of so much philosophy; so many words; talk, talk, talk?

RK,
Philosophy is a most practical thing, although it is often not thought of in that way. Through philosophy one can deal with death, and dealing with the problem of death is quite practical. If we neglect this problem of death, then no other endeavor amounts to time well spent. This is not a morbid preoccupation, it is a realistic outlook on life in this mortal plane. Without it, we only perpetuate our misery by endearing ourselves to people, places and things that will be taken from us all too soon by Time.

What is Time? "Time I am, destroyer of all the worlds" says Krishna in the Bhagavad-gita. There is, of course, more to His message than this; but this is the beginning. Once we have thoroughly grasped that this present life we are experiencing is one in which we are born to die, we can begin to know about eternity, where real life begins.

We must cross over the influence of time in order to live the carefree life we are seeking. We cannot find happiness by working against the clock to acquire something in this short life. We can find lasting happiness only by surrendering to the reality of our utter helplessness in the face of material nature, under whose jurisdiction we are controlled. From this recognition of our dire need comes the impetus to call for helpabsolute helpfor we who are absolutely helpless. Thus attracting the sympathy of Godhead, who is ever ready to heed the call of those who are meek and humble, our happy life beyond time is at hand.

It is not death that the philosophical devotees are absorbed in. That is the preoccupation of those who perpetuate death by clinging to those things that have no permanence. All material manifestation, even the sun itself, so-called giver of life, must one day cease to exist. Absorption in these affairs under times jurisdiction amounts to living on death row. Those who are philosophical in the fullest expression gain the courage to say, "I was mistaken". In doing so they find a new life, invisible though it may be to others.

It is at this point that philosophy has served its purpose and can be retired. The positive experience of tangible spiritual life requires no rational validation. It fulfils the need of the heart as nothing else can. It leaves no room for doubt. It is not unreasonable, but it picks up where reason leaves off. My heart pines for this. Everything else pales in comparison.

ok, Bardo:

kaj je objektivna resnica:

obstoj začetka in konca časa, ter obstoj začetka in konca prostora

ali

obstoj prostora brez začetka in konca, ter obstoj časa brez začetka in brez konca



LP

Quote:


Ja ampak tud evolucija je za tebe dokončna Resnica in ti jo torej poznaš. A potem sam sebi tud ne verjameš ?

LP

Quote:


Dobr ti tole, mind, razliko med vedet in verjet v to, kar veš, pr vsakmu  iščeš. Jest sm glih dons to razliko bp-ju v topiku  o osebnsotnih prepričanjih razlagov. Vsi dost vemo, amapk se nas da hitr najt, da vsemu temu nekak ne mormo do konca pa brez ostanka verjet.  Aryan je zase  najdu eno razrešitu: verjetje v vedenje ved, ki itak vsebujejo vedenje o vsem. Dobr ve, kaj nas teži, zato nam po svoje skuša s svojimi copy-pasti pomagat, kar pa vsaj  pr bradotu nekak ne pali .