Quote:


Relativzem v senegačnikovem kontekstu zveni slabšalno, kot ena nesposbnost  intelektualno se dokopat  do resnice, ki bi ti lahko edina služila  kot trden  temelj, na kateri gradiš svoj odnos do stvari in ljudi. Za senegačnika je taka  resnica zakodirana  v 'nedogmatični' krščanski misli, zato marsikoga, tud mene, tako senegačnikovo distanciranje od relativizma  moti.  Tak realtivizem je po njegovem mnenju  podlaga pragamtizmu na eni strani ali cinizma na drugi, v življenjski praksi pa se izraža kot ravnodušnost do pojavov, do katerih bi moral kritičen intelktualec zavzeti stališče. Takega relativizma je po svetu in pri nas dost med  t.i. intelktualci dost  in tle se se negačnikom po svoje strinjam.

Relativizem kot poodnosnost v smislu antičnega relativzma, ki je pravo/zakon  in religijo/dogmo postavu za od človeka postavljeno in od njega odvisno dejavnost in ne metafizično danost, pa je po moje čist legitmno izhodišče tud za  vsakega postmodernega intelektualca, saj ga drži prizemljenega na humanistične vrednote. Te se od človeka odcepljene/trascedentirane z lahkokto zdogmatizirajo, sfanatzirajo ali dobijo kak drug -izem, s katerim nas pol 'od zgoraj dol' dušijo in morijo. Tle sem jest s tabo, bp, tud relativist in se dam v isti predal s tabo popredalčakat.

Bova  v skladu stem relativizmom oba aryanov božji absolutizem lahko  sperejala, če se je le  sposben skoz en humanistični princip manifestriat. Saj ni treba in tud ni fer zahtevevat,  da ga aryan pr seb zrelativizira: ga bova že midva .    


Kaj ste se spravli na ego  ???, pa sem  ga do konca skušal zakamuflirat pod subjekt 8).      

Quote:

Evo aryan, sem jest tole tud tok dobr napisu, da nisem hotu potem več spreminjat in mi boš oprostu angleščino.
(Upam, da se boš tudi ti malo zamislil. Tega pa ne bo tako težko pogruntat. Čim bom dobil v odgovor dolg cut&paste angleški tekst, bom vedel, da reagiraš kot robot, slepo sledeč navodilom.  )

Q: How can we realize the non-existance of a personal human-like God.  How can we really know there is no such thing as this life after death?

A: This is mostly a matter of faith, and faith comes from those who have it. Faith picks up where reasoning leave off. Faith in uniqueness and a very special nature of this world is the conviction of great men. Men who are mad to make this world a better place. Look to them and you will see for yourself, that you can also make a difference. They bring purity to the world through their conscious actions, by taking the responsibility for their environment and not by blindly following this or other master. And this way you will see, they can do miracles. You ask how you can trust there is no such thing as this life after death. For your needs, thoughts, wants, wishes including your love are conditioned by your physical body. After the death of your body, they can not keep the same form. After their substance dies and form dissolves, well the memories remain .

lp bp  

Quote:

nice one.

"Faith in uniqueness and a very special nature of this world is the conviction of great men."

to se prav da so "great men" v tem svetu. ok...

"Look to them and you will see for yourself,"

ok, jih bom probu poiskat...

"They bring purity to the world through their conscious actions, by taking the responsibility for their environment"

ce prevzemajo odgovornost zase in tud za okolje, se prav tud zame ki sem del okolja, ok..., bom probu sprejet to njihovo dobronamernost in njihova ucenja skozi katere bom tudi jaz "uvidel", ok...

"and not by blindly following this or other master."

in jih na njihovo lastno predlaganje kasnej tud nehal upostevati. no pa smo prsli en krog okol. to je res en velik cudez ja.

"And this way you will see, they can do miracles."

in kaj je ta cudez?

"For your needs, thoughts, wants, wishes including your love are conditioned by your physical body. After the death of your body, they can not keep the same form. After their substance dies and form dissolves,

prikazejo mi, da sem jaz, moje potrebe, moje zelje in moja ljubezen pogojene s fizicnim telesom in ko se ta konca se vse konca, tudi jaz...

in kaj je zares ta cudez?

"well the memories remain"

da tudi ko se ze vse konca, nekaj se zmeri ostane.

dobr guru bos nekoc bp  

bp : mogoce bi te zanial mal topik Kdo smo? kjer smo ze kr nekikrat dokazal da "mi" nismo to fizicno telo, in da obstajamo se naprej tud ko tega ni vec.

Quote:


Senegačnika sem vzel samo za en dost dober primer, na katerem  je mogoče ponazorit eno kritično, že kar konfliktno vlogo intelektualca do vsega, kar ga obdaja. Taka drža se mi je zdela podobna tvoji, čeprav je res, da je resnica, na katero se on sklicuje, najbrž sidrirana drugje kot tvoja.

Mene pravzaprav zanima izvor tvoje nekonformonsti, ker nekonformizem sam še ni zavzemanje za nekaj novega/drugačnega/bojšega. Je predvsem   nestrinjanja z obstoječim, a to obstoječe v bistvu potrebuje, da mu lahko iz njega črpa dinamiko kontriranja.

Jest mam npr. tole skupinco, ki se vključno s tabo zbira tle gor na forumu, za v bistvu za eno dost  nekonformno združbo posameznikov, ki hkrat skuša  ponudit nekaj novga oz. vsaj skuša legitimizitrat to novo v javnosti. To novo je predvsem  ena široka medsebojna strpnost kljub globoki zaverovanosti vsakega posameznika v svoj subjektivni pristop do resnice (čeprav je ta ponavad od koga/česa pobrana in je le na novo odkrita).

Mam zmeraj občutek, da te tak pristop hkart privlač in hkrat iritira, hočeš prit ven s svojo resnico a se takoj ustrašiš, da boš zgledov tako kot večina nas drugih tle gor, ki se dost nebogljeno oklepamo svojih. Zato se umakneš v svoj nekonformizem tako, da zrelativiziraš tako  druge kot sebe in da na konc zgleda, nimaš kaj za ponudit, čeprav vemo vsi s tabo vred, da maš dost.

Jest mam na primer  eno predstavo, da bi se tle gor vsaj virtualno dalo oblikovat tako  dinamiko skupnosti, ki bo napravla  "pozitiven preboj iz zaspane zatohlosti, provincialnosti, ki omogoča rast nezadovoljstva, zavisti in zlobe" in ki ne bo "rezala štrleče glave" kot ti slikovito opisuješ. Seveda ne na silo kot si morda tud kdo predstavlja, ampak počas pa z zaupanjem v različnost, pri čemer nas skupaj vleče kvečjemu dober namen (in morda še  ena zelo ohlapno  definirana enost) in magari nč drugega.

Konfliktnost/konfronatcija  je posledica nekonoformnosti ne samo pr teb, ta vzročno-posledična zveza je pogosta, zato sem ju tud jest povezal.

To da se ustrašiš svoje konformnosti, pa zato sprovociraš konflikt, je pa tvoja posebnost, vsaj jest jo tko opazm, ker sva si tle po moje v reakcijah po moje mal podobna.

Tisto novo, kar jest vidim v skupini, je omogočanje drug drugmu bit nekonformen tako med sabo kot skupaj navzven, pa kljub temu al pa prav zarad tega ne bit v medsebojnem  konfliktu. Jest to vidm, čeprav dejnsko ni tko ampak če to vidm, pol ma vsaj en tak potencial skupina v seb, če ne mene ziher ne bi blo več zravn. Še posebej, če bi za ceno nekonfliktnosti moral postat  konformisti tako med sabo kot navzven.      

Quote:


Zakaj? Men se zdi, da sem v življenju dost žrtvovala. Ampak, ker mi noben tega ne priznava, si pač moram še dajle tud to sama. Saj je bila moja odločitev. Tako pravijo namreč, da si sam izbereš pot. Edini ego, ki mi je ostal, je pač spoznanje, da temu ni tako in se s tem ne strinjam.

Torej, ostal mi je ego, katerega je nemogoče skinit (žrtvovat) na silo, sam. Ta ego je moja osebnost, določenost. In dokler bom obstajala kot ta človek, bo tud ta ego. Po moje, no.

titud,

No ja sam ločim med tistim, kar usmerja moja dejanja (~krmilo, gas in bremza ), kar me pripravi do tega, da naredim kakšen retoričen obrat in pa med tem kar naj bi me to poganjalo in motiviralo (~motor). Da pa je konformnost - nekonformnost tisti motivator, zaradi katerega  bi me to gnalo v konfrontacije in včasih morda celo v konflikte, tega pa tudi sam od sebe ne bi kupil, kvečjemo to, da zaradi tega večkrat v levo zavijem.

Kar mene poganja je prej verjetno (latentno?) nezadovoljstvo, najbrž kar s samim sabo ali pa tudi še s čim drugim, pa si poskušam zato morda tudi na tak način nabrat zadost motivacije (oz. energije če hočeš) za potrebne spremembe. Ali pa kaj drugega, kar mi moja slepa pega preprečuje, da bi videl.

Prav tako pa ti ne morem kupit tega, da je nekonformnost tisto kar drži vašo družbo/ skupinico skupaj in jo poganja naprej. Ker če je to res, potem pa morda ne bo prav dolgo skupaj.

Aja, pa sam sebe tudi ne štejem ravno med konfliktne osebnosti (res čudno ), ki bi vedno iz vsakega dreka naredile konflikt. Ne postanem prehitro užaljen ali prizadet, niti ne iščem zavestno različnosti, iz katerih bi se dalo naredit fronto. Nisem pa tiho, če me kaj moti (kot me je recimo pri A.). Pa rad malo koga potestiram, kako je kaj z njegovimi visokodonečimi besedami v njegovem življenju.

lp bp