Quote:

Albert je bil po naravi vljuden in uvideven človek in je rad tudi polaskal.
Tako je znana anekdota, ko mu je nekdo podaril izvod svoje novopečene knjige, ki mu jo je Einstein prehvalil, da bolj ne bi mogel. Presenečeni avtor pa je to isto knjigo s posvetilom malo kasneje našel še neprebrano v nekem antikvarijatu.

Sicer pa se izjave o kreiranju vesolja lahko metaforično nanašajo tudi na prapok, in s tega stališča se mi BhagavadGita ne zdi prav nič sporna. Pravzaprav inspirira v smislu, da vesolje ni večno, ampak da je bilo ustvarjeno, da ima začetek.

Quote:
 

Aryan, tle si mi pa narobej svetoval: če izražam skepso  do razuma, kako naj mu zaupam, če mi bo pravilno  svetoval eno prakso, ki naj bi me zadovoljila bolj kot on sam ???

Ampak ni problema, jest sem ta življenski problem v bistvu že razrešu. Ne vem sicer, a s pomočjo razuma a njemu navkljub, zato se tisto, kar mam jest za razum, samo občasno še dela pametnega ko  se čudi, kako da stvari brez njegovega  vpletanja/zapletanja kar same po seb lavfajo....      

titud wrote on 08.01.2003 at 11:40:35:

razresu si problem zadovoljstva in trpljenja? al pa problem kratkotrajnega in dolgotrajnega zadovoljstva? al pa problem dolgotrajnega in vecnega zadovoljstva? vse skupi mas pa se podprt s pripadajocim prakso z univerzalnim delovanjem.

uf.   dej mal vec razloz.

titud : then you must be very happy. blagor teb.

Quote:

Teorija prapoka govori o nastanku vesolja, ki je materialno, kot praviš, nič pa o dušah, tako da s tega stališča ne vidim nobenega nasprotja.

V novejšem času nastajajo celo zelo resne teorije o možnosti nastanka večih vesolij, ki nastajajo in izginjajo in v katerih vladajo različni pogoji. V nekem drugem vesolju bi imela naprimer svetlobna hitrost drugačno vrednost ali različno vrednost gravitacijske konstante, kar bi seveda pomenilo, da bi lahko tako vesolje izgledalo precej drugače od našega, lahko bi bilo celo povsem brez "trdega materiala" - samo sevanje energije.

V vseh teh vesoljih, kolikor že različnih ter z različnimi začetki in konci, pa bi vendarle veljale neke skupne zakonitosti, ki so univerzalne in v nekem nadčasovnem smislu večne, kot so večne matematične resnice, kot je ta, da je razmerje med obsegom in premerom kroga vedno (torej večno) 3.14... ne glede na to, kakšno je konkretno vesolje in kaj se v njem dogaja.

Citat:
"Time and again, this multitude of living entities come into being at the dawn of the day of Brahma and dissolve at the beginning of the night of Brahma."
Razumem ga tako, da je bila vsa mnogoličnost življenja, ki je obstajala, ki obstaja in ki bo še obstajala, dokler bo obstajala, določena in omogočena že od vsega začetka, torej, da so bili potenciali za vso raznovrstnost življenja, ki smo mu priča ustvarjeni že od samega začetka.

Nikakor pa se tega ne da razumeti tako, da so bila vsa živa bitja taka, kot so danes že ustvarjena, saj bi bil to očitni nonsens.


Da rezimiram,  ob branju verzov Bhagavad Gite se prav dobro počutim  8)

Quote:

Da se malo dopolnim; dobro se počutim tudi ob branju drugih verzov in ne samo ob branju Gite.  

Glede večnosti pa tako; nekdo je rekel, da je večnost v sedanjem trenutku, sedanjost je večnost in to je po moje najboljša definicija večnosti, kar sem jih zasledil.
Srečo je torej treba poiskati v sedanjem trenutku.

Quote:

Dejansko sploh ni ničesar drugega, kot le sedanjost.
Torej je ne bi bi smelo biti prav težko obdržati  8)

"Obdržimo" oziroma "kontroliramo" jo pa tako, da uvidimo, da je samo sedanjost.