| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno, aktualno ... >> Kdo smo...? http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1041246058 Message started by MIND on 30.12.2002 at 12:00:58 |
|
|
Title: Kdo smo...? Post by MIND on 30.12.2002 at 12:00:58 Ok, ker se mi zdi, da je topic avtosugestija presegel svoj namen odpiram novega, ki je lahko nadaljevanje in ki lahko vključuje vse to in še več. Torej vsekakor se strinjam z aryanom, ki pravi, da je najprej potrebno spoznati sebe, torej vedet kdo smo MI in na podlagi tega iskat naprej. Še najbolj se strinjam z gapeovo obrazložitvijo kdo smo mi in zakaj sploh ta naš materialni svet.: gape wrote: Quote:
Če to prenesem v every day life lahko ugotovim, da človek, ki nima pošlihtanih materialnih dobrin ne more plezati višje, oz. zelo težko napram tistemu , ki ima prvi klin "lepo" zabit. Torej če hočemo plezati višje je treba imet porihtan materialni svet in brez tega ne gre. In kaj ta materialni svet vključuje ? Nekdo bo srečen že če bo imel zagotovljene osnovne fiziološke dobrine, nekdo drug le tako, da bo imel dobro službo , nekdo tako, da bo imel lepo in pametno ženo. No vsem tem je nekaj skupnega. Vsi so sedaj srečni glede njihovega materialnega življenja. In do razlik v doseganju sreče verjetno prihaja zaradi različnih razvitosti družbe, socializacije, vzgoje....itd. Ampak psihopat je tudi srečen ko ubija! Potrebno je verjetno najti skupno točko "sreče" ki je enaka vsem ljudem neodvisno od okolja. (ljubezen ::) ) Ampak na tem mestu me zanima predvsem to: ali je sploh možno in smiselno se ukvarjat z drugimi,višjimi "klini" če prvega(materialnega) ne zabijemo tako kot treba ? Da ni pravilno zabit nam kaže predvsem naše vztrajanje v materialnem svetu (zakaj materialni svet, če bi klin bil pravilno zabit ? ). Vsi , ki živimo v tem svetu torej tega klina še nimamo pošlihtanega. Če bi ga res imeli ne vem čemu bi sploh bilo potrebno vztrajanje v materialnem svetu. Ali pa jaz to narobe razumem in je potrebno prav skozi ta materialni (in v tem materialnem) svetu plezati po višjih klinih ? Torej, kdo smo mi, zakaj smo tukaj in kam gremo, lepo po vrsti, od klina do klina... p.s. pa sreč(n)o vsem v 2003- LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 30.12.2002 at 13:28:04 jz bom podal razlago podprto s strani Vedskih spisov in praktikantov ene veje, bolj natancno Gaudiya Vedanta sole Ved. Q: What is the definition of the term atma? A: The term atma refers to the self. Because we identify ourselves with the mind or body, at times atma can also refer to these concepts of self, but the full sense of self is our identity as a unit of consciousness independent of body and mind. The body and mind are actually manifestations of ignorance that cover the self-luminous atma. The perception of duality is a product of this ignorance, and the self is thus constituted of nondual consciousness. We are not matter. We are consciousness or nondual knowledge, and within consciousness we are a dedicating principle of consciousness. When the self identifies with the body and mind, it serves their demands. Thus the self experiences material necessity and acts out of this perceived necessity. When liberated from this oppression, it serves God in love and thus acts, not out of necessity, but out of joy. v naslednjih postih pa bo to razlozen iz prakticnih izkusenj in opazovanj. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 30.12.2002 at 13:28:56 Entering the Fifth Dimension Attaining the Soul's soul: Entering the Fifth Dimension By Swami B.V. Tripurari Consciousness exists not as a one-dimensional point, a two-dimensional line, or a three dimensional solid. It is four dimensional. Each of its dimensions are successively more profound experiences of itself. From waking to dreaming to the experience of deep sleep and beyond, the experience of the self deepens. Although in one sense the first three of these dimensions are material and the fourth alone transcendent, each of them, if analyzed in terms of the experience they afford, point us in the direction of deeper experiences of the experiencer, the self. How then can these material states of consciousness be seen as progressive stages of awareness of the nature of existence, ascending from waking to dreaming to deep sleep? They can be seen as such if that which is experienced in waking, dreaming, and deep sleep is analyzed in terms of its philosophical and ontological ramifications. Otherwise, waking, dreaming, and deep sleep themselves are material conditions produced under the influence of illusion, or maya. They have no bearing upon the reality of the self other than that they are conditions in which the soul does exist although unaware of its nature. The answer to the question thus lies in analyzing what these states tell us about consciousness's capacity to exist in these dimensions. If in the waking dimension of consciousness we can understand the three dimensions of consciousness in terms of their ontological status, we will find evidence grounded in experience, rather than mere theory. Basing our investigation on this evidence we can pursue the fullest experience of the nature of being that is realized in the fourth dimension. This fourth dimension, as with the other three, can be considered in the waking dimension of consciousness in terms of our experience. Experience, being at the very heart of consciousness, should guide us in the direction of ultimate consciousness. We all have experience of the waking and dreaming dimensions of consciousness. In these realms, the soul experiences the physical and psychic reality, yet it its asleep to itself. In deep dreamless sleep, when the physical and psychic dimensions close down, we continue to experience. Upon awakening, we remember that we slept well. One can only remember that which he or she has experience of. Remembering the peaceful experience in dreamless sleep amounts to a vague yet definite experience of the soul, an existence independent of thought and objects of thought. Thought has a ground from which it springs Thought and its object are experienced as distinct from one another, yet one has no meaning without the other. From this we can conjecture as to the existence of a realm from which they both arise and in which they cease to be distinct (nonduality). Thought itself is outside of the self, as is, and even more so, the objective world. Where thought meets object and the subsequent judgment causes us to "know," we may know everything but our own selves and our source. As we know from the example of our witnessing the existence of ourselves in deep sleep, consciousness itself, uninhibited by body and mind, is the ground from which thoughts and subsequently objects spring up producing the world of duality. We go beyond the psychic and physical dimensions of consciousness in deep sleep and it is peaceful. Yet we cannot stay in this reality, nor can we appreciate this reality in full awareness. Yet it leads us to know of the dimension of pure consciousness. It is more than a moral postulate as was conjectured by Kant. This dimension of pure consciousness is an ontological reality for the Vedantin, the ground of being. It is a dimension we can reach after thorough exercise of the mind leads us to realize both the mental and physical world's futility. Going beyond the body, we realize the power of mind, and going beyond the power of thought we realize the self. Reaching the limits of reasoning, we are pointed in the direction of ourselves.We can only reach that self by not only ceasing to exercise the body in terms of its demands, but ceasing to think as well.What the Vedantin suggests is not irrational, rather it picks up where reasoning leaves off. It is beckoning us to experience the realm of the soul proper, rather than merely to think about it. Yet how shall we, and why sould we attempt to go beyond the third dimension, having found the self? What in our experience in the waking dimension of consciousness would lead us to believe that there exists a dimension of consciousness that is beyond ourselves? We all exist and in a sense we exist unto ourselves as units of nondual consciousness. In this we are one, yet we cannot deny that we are not entirely the same either, for although we are one in that we are consciousness and possess will, we do not all will the same thing. If there is anything we do all seek, however, it it communion with one another, and that not at the cost of ourselves. This communion involves acknowledging each other's common need. Furthermore, it involves understanding that this need will be realized only by acknowledging something greater than ourselves. We come together around a common cause that transcends our selfish needs. Living together requires that we give ourselves. This giving of the self reaches its zenith in love. Mysteriously, we find that in giving up ourselves, we ourselves are nourished. This experience of the waking state should lead us to conclude that there is a dimension of experience, of consciousness, in which upon giving up ourselves, we get something geater. That greater experience is the unifying factor of existence. If this is so, we must look for it in the land of the self., beyond objects and thoughts. From the third dimension of consciousness we must go to the fourth. After finding ourselves we must enter the domain of self-forgetfulness. The fourth dimension is the ground of our existence. For the Vedantin it is perceived variously, either as undifferentiated consciousness or a relationship with the divine. Regarding the latter, Gaudiya Vedantins conclude that love is greater than ourselves, and it is the greatest aspect of God, one that he himself is motivated by. For them, the nondual consciousness of Vedanta philosophy is realized when we know that we do not belong to ourselves, what to speak of anything belonging to us. If there is any time at which we can accurately say that something belongs to us, it is when, having given ouselves in love to God, we can say that "he is ours." If God realization is the fourth dimension of consciousness, the Gaudiya Vedantin's idea of love of God, in which God becomes ours, is revolutionary. The Gaudiya Vedantins want to take us beyond even this fourth dimension. If we resign our souls to becoming God's own, he takes the role of our maintainer. However, if he is ours, he is then subordinated to our love such that his Godhood is suppressed by that love. This is the Krishna conception of Godhead, one in which God appears not as God, nor finite souls as finite souls. Both interrelate intimately as lover and beloved, Krishna and his gopis, beyond any sense of each other's ontological reality, yet beyond the material illusion as well. This dimension of love of Godhead is thus justifiably termed by the Gaudiya Vaishnavas as the fifth dimension, turya-titah, the dimension of the soul's Soul. Q. Is there any better evidence that there is a fourth state of consciousness then 'I remember when I wake that I slept good.'?? This example is hopeless in my estimation. A. I am not sure that you understand thus evidence. It is the only example cited in all of the sacred literature of the Hindus as everyday evidence of a dimension of consciousness that exists beyond the waking, and dream states. The simplicity of it is that one cannot remember that which he has no experience of. When we awaken from dreamless sleep, we remember that we existed at that time (having slept well) even when we were not aware in the physical and mental dimensions of consciousness. Thus we have three dimensions of consciousness, waking, dreaming, and deep sleep. The third dimension of consciousness reveals a self that functions in the dreaming and waking states unaware of the fac that it, rather than the mind or body, is the perceiver. The fourth dimension of consciousness is that in which the self, beyond mind and body as evidenced in deep sleep, is transcended, the perceiver is identified with the perceived, and the individual soul unites with God--God consciousness. In Gaudiya Vedanta, this union is one of love. The self itself is given up, and only then does it become whole, just as we experience that the self sacrifice in love makes one whole. Other than the theoretical example above, the transcendent self is experienced in serious spritual practice. Saints among us are the best evidence. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 30.12.2002 at 13:45:46 Lahko malo bolj razložiš, MIND, kaj pomeni oz. kaj si predstavljaš pod plezanje oz. ukvarjanje z drugimi, višjimi "klini?? Materialni svet = iluzija, odsev duhovnega Iz tega izhajajoč ni sporno vztrajanje v materialnem svetu, temveč vztrajanje v duhovnem skozi materijo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 30.12.2002 at 14:50:18 Quote:
ja, kot kaže so ti klini med seboj povezani...namreč če ne zadovoljiš materialne potrebe (kot npr. hrana ) potem verjetno zelo težko stopiš na naslednji nivo in se dalje samouresničuješ... zdaj mene zanima ali je potrebno ta materialni svet obvladat tako, da so vse tvoje/naše materialne dobrine in potrebe zadovoljene in je šele nato (ko ni več trpljenja v materialnem smislu) možno stopit na naslednji nivo ali pa je morda ključ v zmanjšanju pomena materialnega sveta in ga na ta način presežt in stopit dalje....torej ali naj na svoji poti spoznavanja vesolja(boga in/oz. sebe) stremim k zadovoljitvi mojih materialnih potreb tako da bosta moj mind in moja čustva zadovoljna ali pa naj svoj mind in svoja čustva poskušam spremenit do te mere, da bosta zadovoljna tudi brez materialnega ? Verjetno je človek pred par tisoč leti bil srečen in izpoplnjen če je bil sit....zdaj se je zaradi razvoja družbe (in stem tudi samega človeka) to spremenilo. Meni torej zdaj ni več dovolj hrana da bi bil srečen. Ampak dejstvo je v obeh primerih enako....oba stremiva k sreči...k samouresničitvi pa čeprav se uresničujeva na različen način. In kdo sem torej Jaz ? Je moj edini namen v tem materialnem svetu materialna samouresničitev (potrebe, obvladovanje odnosov, skratka zmanjšanje vsakršnih tenzij v sebi ) ? Morem torej ves ta meterialni svet obvladat, da lahko grem dalje ? Ali kako ? Zakaj sem tukaj in zdaj ? Quote:
Lahko da je materialni svet iluzija ampak verjetno se lahko rešiš te iluzije samo tako, da jo prepoznaš, ali presežeš. In brez hrane je verjetno to težko storit. LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 30.12.2002 at 15:19:57 Pravim le, da ni potrebno ločevati na materijo in duha, ker je vse duh, duša. Dokler ločujemo smo ujeti v zakon karme. Kako boš dosegel mir, če daješ prevelik pomen materialnemu? Če želiš preseči materijo, jo moraš sprejeti - videti skozi, BITI duhovnem v materialnem. Kar se tiče zadovoljevanja potreb; res je treba razčistit ali so sebične. Obvladovanje odnosov, zmanjševanje tenzij, ja, to so vse osebne želje, pa četudi iz višjih ciljev, razlogov. So sama pot. Najprej je treba biti pomirjen s sabo. Pomembno je spoznati, da človek s svojo voljo lahko bore malo stori, lahko pa dopusti in zaupa. Saj vendar ni ničesar, kar vidiš, razen 'tebe'. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 30.12.2002 at 15:43:46 Quote:
Mind, ne rabiš tko razmišljat, da moraš na vsak način it dalje. Važno je da, brez veze ne zgubljaš energije. Če jo zgubljaš zato, ko se ukvarjaš z materialnostjo, ni nujno, da jo zgubljaš zato, ker se ukvarjaš z materialnostjo. Z njo se lahko ukvarjaš na polno, pa se zarad tega nč ne ižčrpavaš, nč ne trpiš in nimaš občutka zaciklanosti. Žviš poln lajf tud v duhovnem smislu. Zdej, če ti to ne ratuje, je ena opcija, da se iz materilanega življenja izklopiš: boljš to, kot pa da se izčrpaš. Ta izklop od znanjih čutov ti da možnost, da energijo ohranš za eno notranjo reorganizacijo, ki te nardi dovzetnega za odpiranje tistmu, ki te potegne, ne da bi te izčrpal. Da začneš delat stvari z ljubeznijo, da te vlečejo one in nje ti njih, da kreiraš okoliščine, namesto da se jim podrejaš... Da majo stvari, ki jih počneš, duha, če so materialne al pa ne pol sploh ni tolk važn... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 30.12.2002 at 15:54:13 To ja, titud. Enostavno se slišat samega sebe, ne hodit v 'minus' al pa 'plus' za nekaj česar ni, pa če je še tako nelogično našemu razumu. Tako si najbližje resnici in tako se mir vztrajno približuje tvojemu bistvu. Takšnega avtentičnega miru več ne vznemirja kaj dosti. Potem se lahko udejanja(š). |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 31.12.2002 at 08:47:15 Sicer pa, se opravičujem, da nekaj nakladam; to, kar sem napisala sem vse nekje prebrala, in zdajle in tu priznavam, da pojma nimam, kdo sem in zakaj sem in kam grem. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 31.12.2002 at 13:01:16 mind wrote on 30.12.2002 at 12:00:58:
pomoje je smiselno se ukvarjat z višjimi klini, saj oni so samo drugo stanje zavesti, recimo brez petega klina sploh nebi mogu govort, brez drgega sploh nebi mogu sexat ... if you know what i mean v drugih dveh odstavkih se mal motiš, ker dejansko je treba vse kline preplezat glih v materiji. al pa mogoče bi blo lepše rečt, da morajo spremebe v trdnosti zgornjih klinov odražati tudi spodnji klini, kar se neizpodbitno odraža tudi na najnižjem klinu - čisti najbolj gosti materiji. aryan si me čist prestrašu s temi angleškimi text ... če nam letos prečitu bom pa drug let ;D |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 31.12.2002 at 13:19:05 zelo bi priporocu da si vzamete cajt in preberete tist angleski text. znotri boste zvedl o tem kdo smo zares, in kje se to kaze v vsakdanjih ilustracijah. ko dojamemo point ilustracije se lahko posvetimo pripadajoci praksi s katero bomo realiziral sebe in s tem se nam bojo izpolnile tud vse nase najbl notranje zelje po vecnosti, znanju in zadovoljstvu hkrati. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 03.01.2003 at 10:48:34 Quote:
Ja, sem si vzel nekaj časa in celo prevedel ta tvoj angleški text. Upam da nisem kje preveč kiksnil mimo. Če sem, me popravi. Zavest ne obstaja le kot eno-dimenzionalna točka, dvo-dimenzionalna črta, ali tri dimenzionalna stvar. Je štiridimenzionalna. Vsaka dimenzija predstavlja globjo izkušnjo Sebe, kar vključuje budno stanje, sanjanje, doživetje globokega spanja. Čeprav so prve tri dimenzije materialne in je četrta transcendentalna (transcendent=Freud banished for many people the belief that a transcendent (=greater than all others) authority exists to which mankind is accountable for its actions.), vsaka od njih če jih ustrezno analiziramo nam kaže pot proti globji izkušnji izkušnjevalca-sebe. Kako nam torej lahko ta stanja zavesti (budno,sanjanje,globok spanec) pokažejo globjo zavedanje narave obstoja ? Kot take nam lahko to razkrijejo le, če jih analiziramo iz filozofskega in ontološkega vidika. Drugače so ta stanja (budno,sanjanje,globok spanec) le stanja povzročena v iluziji (maya). Ta stanja nimajo ničesar skupnega z Resnico o Sebi, kot to da so to stanja, v katerih obstaja duša, katera se ne zaveda svojega izvora. Odgovor na gornje vprašanje se torej skriva v analiziranju, kaj nam ta stanja povedo, v smislu obstoja zavesti v teh dimenzijah. Če v budni dimenziji zavesti razumemo vse tri dimenzije zavesti (budno,sanjanje,globok spanec) v ontološkem smislu, bomo našli dokaze temelječe na izkušnjah in ne le na goli teoriji. V iskanju dokazov lahko pridemo do najglobješih izkušenj o naravi stvarstva, ki se realizira v četrti dimenziji. Ta četrta dimenzija, tako kot ostale tri, je lahko preučevana v budnem stanju zavesti v smislu našega učenja. Učenje osredotočeno na zavest nas lahko pripelje oz. nam kaže pot do ultimativnega zavedanja. Vsi smo že izkusili budno in sanjsko dimenzijo zavesti. V teh stanjih duša izkusi fizično in psihično realnost. V globokem brezsanjskem spancu, ko fizična in psihična dimenzija izgineta, mi nadaljujemo naše doživljanje, naše izkustvo. Ko se zbudimo, se spominjamo, da smo spali vredu. Spomnimo se lahko le tega, kar doživimo oz. izkusimo. Spominjanje mirnega doživetja v brezsanjskem spanju nam kaže megleno, čeprav zanesljivo doživljanje duše, obstajanje neodvisno od misli in objektov misli. Misli in objekte doživljamo kot ločene ene od drugega, vendar eden brez drugega ne more obstajat oz. nima smisla. Iz tega lahko sklepamo na obstoj področja iz katerega oba izhajata in kjer prenehata biti oz. nista razdvojena (nonduality). Ko se misel in objekt misli združita,srečata takrat »vemo«. Kot vemo iz doživljanja sebe je področje globokega spanca, zavedanje sebe, neodvisno od misli in telesa, področje iz katerega kasneje izhajajo misli in objekti, ki povzročajo svet dvojnosti. V globokem spancu presežemo fizično in psihično dimenzijo zavesti in takrat smo povsem mirni. Vendar v tej realnosti ne moremo ostati, niti spoznavati te realnosti v popolnem zavedanju. Kljub temu pa lahko to realnost označimo kot čista zavest. Ta dimenzija je več kot le moralna teorija/ideja katero je predstavil Kant. To je dimenzija, ki jo lahko dosežemo z temeljito miselno vadbo, katera nas pripelje do spoznanja mentalne in fizične popolnosti sveta. Ko presežemo telo, spoznamo moč misli, in ko presežemo/gremo čez moč misli, spoznamo Sebe. Sebe lahko dosežemo le če ne treniramo le telesa v smislu njegovih zahtev ampak moramo trenirati tudi misliti. Dušo moramo torej spoznati, ne le razmišljati o njej. Vendar kako lahko mi in zakaj sploh poskušamo priti preko tretje dimenzije, in tako poskušamo najti sebe? Kaj v našem doživljanju oz. izkušnjah v budnem stanju zavesti nas vodi k temu, da verjamemo, da obstaja dimenzija zavesti, ki je globje/beyond/preko nas? Mi vsi obstajamo v nas samih kot nedualne/enost-ne enote zavesti. V tem smo si enotni, vendar ne moremo zanikati, da čeprav smo si enotni v tem da imamo zavest in želje, si vsi ne želimo enakih stvari. Če obstaja nekaj, kar si vsi želimo je to združitev/bližina/(communion=to get very close to someone or something by exchanging feelings or thoughts ) med seboj, in ne za ceno nas samih. Communion vključuje priznavanje skupnih potreb. Celo več od tega, vključuje razumevanje da bodo te potrebe realizirane s priznavanjem nečesa večjega/greater od nas.Živeti skupaj pomeni žrtvovanje/(giving ourself) sebe. To žrtvovanje doseže svoj zenit v ljubezni. Misteriozno, spoznavamo da nam žrtvovanje sebe prinaša tudi samooskrbo (nourished ourselves=to provide (people or animals) with food in order to make them grow and keep them healthy ).Takšno doživljanje sebe v budnem stanju nam kaže na to da obstaja dimenzija zavesti, kjer na podlagi žrtvovanja dobimo nekaj več, nekaj globjega. Ta globja izkušnja oz. doživljanje je skupen faktor stvarstva. Če je temu tako moramo to iskati v sebi, globje od objektov in misli. Od tretje dimenzije zavesti moramo iti globje, v četrto dimenzijo zavesti. Četrta dimenzija je podlaga/ground/temelj of our existence/našega obstoja. Vedatin-u se kaže na različne načine, ali kot nediferencialna/undifferentiated/homogena/neločena zavest, ali kot razmerje z vsevišnjim/ z bogom. V iskanju cilja, Gaudiya Vedatins uči, da je ljubezen močnejša/nekaj več/greater od nas in je najvišja oblika Boga, in nekaj s čimer je tudi Bog sam motiviran. Ne-dualna zavest Vedanta filozofije se lahko realizira takrat,ko spoznamo, da ne pripadamo samo sebi in nič ne pripada nam. Če obstaja katera stvar za katero lahko upravičeno rečemo, da nam pripada, je to takrat, ko smo žrtvovali Sebe za ljubezen do Boga in takrat lahko rečemo »on je naš«. Če je realizacija Boga četrta dimenzija zavesti je Gaudiya Vedatin`s idea o ljubezni do Boga, v kateri Bog postane naš revolucionarna. Gaudiya Vedatin nas hoče popeljati celo globje od četrte dimenzije. Tukaj mi bos moral malo pomagati aryan-nikakor ne morem tega spraviti v slovenščino---------((If we resign our souls to becoming God's own, he takes the role of our maintainer. However, if he is ours, he is then subordinated to our love such that his Godhood is suppressed by that love. This is the Krishna conception of Godhead, one in which God appears not as God, nor finite souls as finite souls. Both interrelate intimately as lover and beloved, Krishna and his gopis, beyond any sense of each other's ontological reality, yet beyond the material illusion as well. This dimension of love of Godhead is thus justifiably termed by the Gaudiya Vaishnavas as the fifth dimension, turya-titah, the dimension of the soul's Soul.))-------- Q: Ali obstaja kakšen boljši dokaz za obstoj četrte dimenzije zavesti kot je tale:«Ko se zbudim se spominjam, da sem dobro spal« ?? A: Nisem prepričan da razumete ta dokaz. To je edini dokaz, ki se pojavlja v sveti litelraturi, kot vsakodnevni dokaz za dimenzijo zavesti, ki je globješa/beyond kot budno stanje in sanjanje. Preprostost tega dokaza se kaže v tem, da se nekdo ne more spominjati nekaj česar ni doživel. Ko se zbudimo iz globokega spanca (brez sanj) se spominjamo, da smo takrat obstajali (smo dobro spali) pa čeprav nismo bili zavestni v fizični in mentalni dimenziji zavesti. Torej obstajajo tri dimenzije zavesti (budno stanje, sanje, globok spanec) Tretja dimenzija zavesti nam razkriva Sebe, ki funkcionira v sanjskem in budnem svetu, nezavedajoč se, razen telesa in mind-a, da je perceiver= a person who becomes aware of through the senses/sprejemalec. Četrta dimenzija zavesti je tista v kateri je Jaz, beyond mind an body, kot kaže dokaz globokega spanc, transcendiran, sprejemalec se identificira z sprejemnikom in individualna duša se združi z Bog-Bog zavestjo. Po Gaudiya Vedanta, je ta združitev eno v ljubezni. Jaz je žrtvovan in le tako lahko postane celota-eno, tako kot smo že spoznali, da žrtvovanje sebe v ljubezni pomeni nastanek celote. Razen zgornjega teoretičnega primera se transcendentalni Jaz kaže v resni duhovni vadbi. Svetniki med nami so najboljši dokaz za to. Hmm, ok morem reči da se kar strinjam s tem, čeprav je pomoje zavest razdeljena v strokovnih krogih tudi drugače. Jasno mi je tudi, da za dosego ljubezni je potrebno žrtvovato sebe, čeprav se mi še vedno zdi, da to ni žrtvovanje v pravem pomenu besede, kajti ko to počnem se zavedam, da bom s tem (tudi jaz) nekaj pridobil.Torej osnovni cilj je nekaj pridobiti. Moti pa me edino ena stvar in sicer pojmovanje Boga kot nek neko osebo. Strinjam se, da smo odvisni od njega ampak jaz si še vedno predstavljam Boga kot nek skupek zakonov po katerih se uravnava celotno vesolje oz. svet. In nevem zakaj ne bi mogel ljubiti (in žrtvovati sebe) tem zakonom ? titud: Se strinjam, vedno nekako skačem iz ene skrajnosti v drugo, in to me lahko izčrpa Verjetno je res boljsa neka srednja pot, kjer imaš pogled na obe strani, in se lahko iz obeh strani polniš, brez, da bi zgubljal energijo. In se mi zdi, da ja to res en način, kjer postaneš bolj dovzeten za obe skrajnosti h katerima te potem vleče brez izgubljanja energije. Ampak problem je ta, da morem najprej postati bolj občutljiv na izgubo energije....da začutim to in nekaj spremenim....ker dostkrat spregledam to izgubo in me potem kar naenkrat doletijo posledice te izgube little star wrote: Quote:
no, nekaj pojma verjetno le imaš, drugače pa se lahko tolažiš s tem, da nisi edina zvezda, ki sveti na nebu, nas je še veliko :) LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 03.01.2003 at 11:01:27 mind wrote on 03.01.2003 at 10:48:34:
zakaj ti je to tezko razumet? razisci sebe. a si ti oseba, al si ti tud samo nek zakon, princip? zavest pomeni vsebovanje zeljenja, misljenja, cutenja. a ti zaznas te stvari pr seb? ljubezni ne mors opisat, ne mors je niti narest niti mislit o njej, lahko jo samo cutis. ce govoris o ljubezni (za katero je potrebno "cutenje") kako mas lahko ljubezenski odnos z nekom ki cutenja nima. zakon je fiksen. ni ziv, je mrtev, nima svobodne volje odlocanja. ce mas en zakon podrejen nekemu drugemu zakonu, tuki ne mormo govort o ljubezni ampak o zahtevi ali pravilu ali dolocbi. razisci sebe in probi ugotovit ali si ti zakon, fiksiran, ali si zivo bitje z zavestjo in cutenjem. ko bos to ugotovil, bos tud lahko razumel Boga kot osebo, ki prav tako cuti kot ti, drgac med vama ne bi mogla obstajat ljubezen. ce pa Bog ne cuti (da je on zakon), to pa pomen da si ti (kot oseba) visja realnost od njega. in tuki mormo pa pol premislt. al sem jaz res najvisja resnica, najvisja zmoznost v vsem, ali pa so moje trenutne predstave, misli ali cutenje o Bogu kot Absolutu napacne ali pa nedovolj jasne. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 03.01.2003 at 14:50:09 mind wrote on 03.01.2003 at 10:48:34:
Mind, Aryan in šola, ki ji sledi, te po moje 'z resno duhovno vadbo' nauči, kako se vsemu temu izognt. Pravijo, da ko si kot učenec pripravljen, se učitelj prikaže sam. Ko si pripravljen, si odprt tud magari za to, da boš boga vidu, dojel in sprejel kot osebo. Če nis pripravljen, ti nobena šola ne bo pomagala najt samega sebe, niti boga niti božjega v seb. Si več al manj obosjen samo na eno zbiranje informacij, s katerimi si ne moreš kaj dost pomagat, ker ne gre tolk za informacije, ampak za sistem, po katerem se te informacije procesirajo. 'Resna duhona vadba' te reprogramira, da jih začneš procesirat drugač kot jih zdej, ko se ne znaš uravnavat tko, da ne bi šlo preveč energije v izgubo. Pol moraš vzet v zakup tud, da ne boš sebe samo mal popravu, ampak se boš čist predrugaču. Seveda se to ponavad ne zgodi v hipu, ampak lahko pa tud dost hitr. Jest ne vem točno, kaj je to srednja pot, ki jo gape tle gor propagira. Jest jo tolmačim, da ma vsak tako samorazvojno dinamiko, da si lahko sledi in da mu lahko sledijo drugi, da se ne pusti zlorabit drugim in da ne zlorabi sebe. Jest sem že mal v letih, me je že parkarkat odnesl pa spodnesl, sem že že parkrkart zaciklov, ampak nism še niklol čist zgubu zaupanja v to, da ne bi še česa sprobov. Ni to ne vem kašna 'resna duhovna vadba', s ka katero bi se enkrat za vselej uravnotežu, losal trpljenja al pa zvedu kdo sem, kljub temu pa ma eno svojo dinamiko, ki vodi k relativnemu odpiranju. Še posebej, če se ozreš nazaj. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 03.01.2003 at 15:20:59 titud wrote on 03.01.2003 at 14:50:09:
ne da si "ti" na konc "predrugacen" ampak realiziras sebe "tak kakrsen si", obenem pa se kot stranski produkt tud ugotovi in zazna kdo ti nisi, katera so vsa ta "zmotna poistovecanja", zakaj so sploh nastala, kako jih odstrant in zakaj. izkusnja prakticiranja pa nam definira resnico v izrazih kot so sreca-nesreca, mir-nemir, zadovoljstvo-nezadovoljstvo, ljubezen-sovrastvo. ceprav vse sole "well-beinga" ali "self-realizejsna" ciljajo na iste zgoraj nastete ideale, se razlikujejo po rezultatih pripadajoce prakse, ki so bodisi kratkorocne, dolgorocne ali vecne narave. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 04.01.2003 at 11:53:33 Quote:
ok, a nisem Jaz " pure consciousness " ? Ugotovili smo, da sem Jaz čista zavest, ki obstaja "beyond mind and body" Torej jaz v bistvu nisem oseba (ki ima body and mind) ampak zavest, ki se realizira v četrti dimenziji. Potem je lahko tud Bog kvečjemu to in ne oseba. Maš pa prav glede čutenja, brez tega ni ljubezni. Ne razumem pa zdaj kdo sem jaz...nekdo ki čuti in razmišlja ali nekdo, ki prav to ni ? No če govorimo o tem Kdo smo? ne morem mimo vprašanja evolucije. Ali ta teorija aryan prepdostavlja evolucijo (da se je človek razvil iz enoceličarja)?Glede na težnjo po večnosti bi jo skoraj moral zanikati, ker pri večnosti ni razvoja, ni časa, samo Je. Torej bi tudi človek moral biti večen, obstajati bi moral večno. Evolucija gre tukaj popolnoma v drugo smer, ker pravi, da gre za razvoj, in vsak razvoj ima svoj začetek, ki pa nima ničesar skupnega z večnostjo. Kdo smo torej Mi ? Človek, ki že od nekdaj obstaja ? Ali človek, ki se je skozi čas razvil iz enoceličarja ? Mi je zelo žal, da nisem več v srednji šoli, kjer bi učitelju biologije lahko postavil vprašanje "če obstaja evolucija, zakaj obstajajo (ali so najdeni ostanki) samo vrst, medvrst pa ni ? Če je šlo za razvoj bi morala biti neka vmesna stopnja med npr. dvoživko in naslednjo stopnjo na t.i. derevesu življenja. Tega ni. Obstajajo samo vrste. Poleg tega je še veliko,veliko lukenj v teoriji evolucije. In če evolucije ni, potem se mi v glavi pojavi precej drugačen pogled na to Kdo smo mi. Res me zanima, kateri pogled je pravi in predpostavljam, da Vedski spisi evolucije ne priznavajo. Kdo torej smo ? 8) LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 04.01.2003 at 12:36:20 evolucijska teorija darwina in podobnih mislecev ne drzi, oz. vedski spisi je ne podpirajo. soul, ali cista zavest obstaja vecno. body pa mind sta kratkotrajna. ker se mi vcasih poistovecamo z bodijem ali mindom se nam zdi da nismo vecni, ceprav v resnic smo. evoluirata body pa mind glede na "razsvetljenje" ali stopnjo zavesti soul-a. in tisti ki se poistovecajo s telesom in umom razlagaja teorije kot so evolucija itd. ceprav nimajo za to nbenih dokazov, samo teorije, da naj bi iz materije prej, ali na zacetku nastalo zivljenje, in da tud v prihodnosti jim bo to uspel izvest in dokazat, nedolzni ljudje jim pa verjamejo. zakaj se poistovecamo z bodijem in mindom? ker ne vemo ciz tocn kaksna je naloga nas (soul-a), ki je ljubiti in sluziti Bogu ki je tud cista zavest. cista zavest ali soul se deli na dva principa. en je uzivalec, drug je uzivani, en je sluga, drug je gospodar, en je odvisen drug je neodvisen, en je atma en je paramatma. ko spoznas svojo vlogo in delujes v skladu z njo, takrat si osvobojen "zmotnih poistovecanj" in zivis v vecnosti, znanju in blazenosti, kjer naprej sluzis Bogu. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 04.01.2003 at 23:05:46 wrote on 04.01.2003 at 12:36:20:
Evolucijska teorija, tudi če ne bi upoštevali mnogih dokazov s terena, je pravzaprav edina sprejemljiva in logična v svetu, v katerem se vse nenehno spreminja - edino kar je nespremenljivo (večno) je spreminjanje. Zadostuje že, če se zamisliš nad svojim lastnim telesom, ki je nastalo iz ene same oplojene celice in se nato postopoma razvijalo do današnjega stanja in katerega razvoj (evolucija) še vedno poteka, pa postane več kot očitno, kako zelo smo v ta razvoj vpeti. Celo stremljenje duš po večji zavseti ter razsvetljenju je del tega vsesplošnega razvoja - evolucije? Zgrešeno pa je iskati ali celo najti svoj smisel v vlogi nekih namišljenih (maya) igric podrejenosti in nadrejenosti. Lep primer je družbeni sistem kast, ki je nastal tudi po vplivom vedskih spisov in ki samovoljno in nepravično razslojuje ljudi ter propagira brezpogojno služenje samozvanim "gospodarjem". Tako služenje je lahko na Poti le ovira, saj nasprotuje celo Ljubezni sami, ki v svojem bistvu ni ne služenje, ne služabništvo, ne ponižnost še manj klečeplazenje, ampak sprejemanje in razumevanje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 04.01.2003 at 23:18:38 bardo_thodol : ljubezen pomen zrtvovanje svojega interesa za dosego skupnega. pokaz mi eno zrtvovanje ali en primer ljubezni kjer ni nadrejenga in podrejenega. ti vsak dan sluzis svojim nekontroliranim cutilom. ce bos pa mal bl podrobno pogledu in zmeditiru pa bos opazu da si bil, da si zdej in da tud bos vecno sluga nekomu ali necemu. vprasi se zakaj je to tko in zakaj se temu upiras, ceprav se ne mors temu nikol izognit in je tud nesmiselno. vprasanje je samo kater "master" ti da kaksne rezultate, ceprav ti mogoce vsi isto obljubljajo, ampak spoznal smo pa tud velikrat ze to, da so obljube same po seb lahko zelo zelo prazne. s katero "edino mozno" logiko ti podpiras "evolucijsko" teorijo? evolucijska teorija prav da je zivljenje nastalo iz materije oz. fosila oz. celic in kemijskega ali bioloskega procesa ipd. to so zame le teorije in domneve, ki ne delujejo v praksi. poglej mal blizje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 04.01.2003 at 23:29:37 Sluga, master, žrtvovanje, ... uhh, te besede so zaznamovane s toliko krvi in trpljenja, ki se je že primerilo skozi zgodovino (ki je tudi del evolucije), da nam vsekakor niso ravno v ponos. Znamo biti tudi boljši in bomo boljši! Ne, sveta in odnosov v njem nikakor ne vidim skozi to optiko (ki za sabo povleče tudi dejanja zmot - napak). Bližja mi je optika harmonije. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 04.01.2003 at 23:51:53 wrote on 04.01.2003 at 23:18:38:
Z logiko opazovanja! Teorija pa je tisto, kar je v knjigah ( tudi v vedskih spisih ;) ) Tudi definicije pojmov, kot so življenje ali zavest so na nek način teorije. Zakaj naprimer je v tebi več življenja in zavesti, kot v kamnu, ki ga pobereš na cesti? Ker je material, ki ga sestavlja telo rezultat razvoja struktur (vzorcev), ki ga material v kamnu ni bil deležen! In še nagradno vprašanje: zakaj ima odrasel človek več zavesti, kot je je imel kot dojenček? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 04.01.2003 at 23:56:57 se teb eno nagradno vprasanje ce itak ves da bos umru (kot posledica vecnega spreminjanja) zakaj se tok upiras/mo tej tranformaciji. s teorijo ni nic narobe ce je dokazana v praksi. kadar pa ni, pa je tista teorija brezpomenska. a bos rekel da je gravitacija zacela obstajat sele ko je prvic na njo s prstom pokazal newton al ze prej? jaz isto pravim kot ti. opazuj in bos vidu. ce bos opazoval z ocmi bos bolj mal vidu, in ce bos uporablju logiko ki sledi temu kar ti oci pravjo bos spet bl mal razumel. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 00:01:54 lohk mi pa tud recimo na preprost nacin pojasnis iz tvojga osebnega opazovanja, kje si ti dozivel to, da je zivljenje nastalo iz mrtve materije kot posledica neke kemicne ali bioloske al fizikalne reakcije. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 00:08:52 Bardo_Thodol wrote on 04.01.2003 at 23:51:53:
a se teb zdi, da si bil kot otrok ali kot mladenic ali kot odrasel clovek druga osebnost? telo se je ciz spremenil. raziskuj zavest, tista ki je ostala ista. ce pa pravis da je zavest proizvod materije pol te pa caka dolga in huda pot da mi bos to lahko razlozil. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 00:09:35 Smrti se poskušamo izogniti, dokler in kolikor se le da, zato, ker smo tako sprogramirani. Če ne bi bili, bi kot človeška vrsta že zdavnaj preprosto izumrli in zaradi tega se ne bi nihče sekiral. Če že sprašuješ, se za gravitacijo z današnjim znanjem že ve, kdaj je nastala - nekaj trenutkov po prapoku, v začetku, malo pred tem je obstajala enotna sila, ki se je potem razdelila na štiri (zaenkrat še ni jasno, zakaj ravno na štiri) od katerih je ena gravitacija. In do teh spoznanj so ljudje prišli ne samo s pomočjo opazovanja (oči), tudi s pomočjo razuma (razmišljanje, sklepanje). |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 00:14:28 wrote on 05.01.2003 at 00:08:52:
Materija je ravno tako potrebna, saj je drugače sploh ne bi bilo. Vse v stvarstvu ima svoj pomen in nobenemu vidiku realnosti ne bi hotel dajati prednosti pred drugim. Materija, duh, ... to so samo različni pogledi na isto stvarnost, ki se našim omejenim čutilom prikazuje na različne načine. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 05.01.2003 at 00:20:14 *Celo stremljenje duš po večji zavseti ter razsvetljenju je del tega vsesplošnega razvoja - evolucije? * men se pa zdi da je evolucija posledica tega stremlenja pa ne evolucija kot sistem ampak evolucija taka kot je ... nam razložena, bila. ker evoludija sama po sebi je kulj, samo razlagamo jo napačno. gledamo - opazujemo, jo iz napačne perspektive, če jo že slučajno, drugač se pa itak rajši pustimo prepričat - naučit, kako da je. ti bardo veš kaj je maya? *zakaj ima odrasel človek več zavesti, kot je je imel kot dojenček? * jest mislim da jo ima manj ... najprej imaš zavedaje samega sebe pol se začneš zavedat okolice in pol zavest o sebi začneš menjat z okolico in pol enkrat sploh ne veš več kdo si si okolica ovca in pol začeš nazaj zbirat zavest egu odvzemat zavst ki ti jo je vzel in ko imaš vso zavest nazaj ... imaš nič ... zavedanje samega sebe |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 00:30:07 Maya, po prevodu, ki se mi zdi kar dober, pomeni preprosto privid. Tega kar mislimo, da vidimo, dejansko ne vidimo. To kar vidimo je dejansko naša interpretacija - privid. Jaz se nič ne spomnim, da bi se kot dojenček, pa tudi kasneje, kaj bolj zavedal (tako sebe, kot okolice), kot se sedaj. Lahko da se ne spomnim dobro in se motim, vendar mislim, da se ne. Seveda, pa je vprašanje, če si pod zavedanjem predstavljava isto. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 01:30:29 wrote on 04.01.2003 at 23:56:57:
A mi lahko dokažeš svojo teorijo, da bog je, prosim? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 01:39:39 wrote on 04.01.2003 at 23:18:38:
Meni ljubezen ne pomeni in ne predstavlja prav nobenega žrtvovanja; nikoli. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 01:51:00 gape wrote on 05.01.2003 at 00:20:14:
In tudi to je samo eno izmed videnj, katerega marsikateri del je, najverjetneje, zgolj predpostavka; še vedno. Ali pa (močno) subjektivna izkušnja; že. In komu si se dal ti prepričat - naučit, da tako je? Oziroma da naj bi tako bilo? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 10:55:13 ARS wrote on 05.01.2003 at 01:30:29:
recimo UV zarkov ne mormo vidt s prostim ocesom, ampak lahko vidmo njen efekt ko z daljincem premikamo kanale na TV. ce pa hocmo to se drgac vidt pa rabmo za to potrebn instrument ki nam izboljsa vid ocesa. pa pol morva razcistit se eno stvar. da je za vsako stvar potreben proces da se tisto stvar ugotovi ali spozna. recimo ti nikol nis vidla elektrike, pa vendar jo spet lahko opazis po efektu ki ga naredi. po drugi strani, ti pa nekdo lahko dokaze elektriko samo ce si ti pripravljena sprejet "proces" ki pravi da mors z eno roko prijet na plus in z drugo na minus, da te bo "stresl" in bos cutila elektriko. v kateremkol primeru ze, je za koncni dokaz obstoja katerekol stvari najbolj pomembna osebna izkusnja. ko imamo primeren koncept (teorija), primeren instrument in ko imamo primeren proces (praksa) takrat dozivimo neko izkusnjo in jo vcasih lahko opisemo vcasih pa ne (zaradi nezmoznosti sibkejsih medijev), lahko jo samo nakazemo indirektno drugim in to jim je lahko v pomoc da se oni tisto "vidijo" ali realizirajo. pol je treba pa vedt se eno stvar. Bog je po definiciji nad nami, oz. je visji, oz. je njegova volja visja od nase. ce jaz hocem govort s predsednikom ZDA se bo to zgodil le takrat ko bo tudi on v to privolil, ne samo na mojo zahtevo. podobno metaforicno gledano je tud pr soncu. ponoci ne mormo z nbeno lucjo, reflektorjem, sveco itd. razsvetlit ali izvabit sonca, da se nam pokaze, ampak mormo pocakat na dan, da se on po "svoji" volji ali "milosti" pokaze. ce hocmo realizirat neki kar je visjega od nas, se mormo v prvi fazi zavedat, da se to ne bo zgodil izkljucno po nasi zahtevi. Quote:
zlo rad bi slisal primer "ljubezni" katere podlaga ni taksno ali drugacno zrtvovanje. ce se bos spomnila kaksnega mi lahko napises. po drugi strani je pa zrtvovanje, oz. sluzenje oz. skozi "ljubezen" edini mozni nacin dosezt ali realizirat Boga. love or lust is not the same! ljubezen ali pozeljenje ni ena in ista stvar. ceprav vcasih na ven (eksterno) mogoce zgleda da je isto, bi jaz temu rekel da je "isto pakovanje ali drugo sranje". ce primerjamo zelezo in zlato sta obe stvari "kovini", med tem ko je njuna kvaliteta zelo zelo razlicna. pozeljenje pomen prvenstveno zadovoljevanje sebe, medtem ko je ljubezen prvenstveno nesebicno zadovoljevanje tistega ki ga ljubis. razlika je ornk ocitna in tud ornk razlicnega obcutenja. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 11:20:31 kar se pa tice "evolucijske teorije".... mormo it pocas, drgac ne bomo nikamr prsli. velik ljudi na tem svetu verjame v reinkarnacijo. in vsi se bojo tud strinjal da se "nekaj drugega" kot telo reinkarnira v novo telo. recmo temu zaenkrat zavest. kasnej se bomo lahko spustil v debato kaj je sploh ta zavest, iz kasnega materiala ali "narave" je, zakaj je ujeta v telo, zakaj more vstopit v novo telo, cemu sluzi itd. itd. po drugi strani pa tudi tisti ki v splosnem ne verjamejo v reinkarnacijo tud indirektno govorijo to skozi svoja delovanja, da v resnic verjamejo v to da je "osebnost" ali zivljenje razlicno od telesa. npr. ce jaz nekoga ustrelim in ubijem, me bojo takoj policaji prjel in zaprl v zapor kokr da sem neki narobe naredu. ce pa jaz pokopljem ali zazgem ali ustrelim ze mrtvo telo nekoga to ne bo kaznivo dejanje. sprasujem se zakaj je to tko, saj so vse iste kemikalije v obeh primerih ostale tam kjer so bile v prvem in drugem primeru. vsak od nas je imel telo otroka, kasnej mladenica in odraslega in starega itd. ampak nikol se nam ne zdi da smo se "mi" kej prevec radikalno spremenil. kar pa ne mormo rect za obliko nasega telesa ali celice nasega telesa, ki kot vemo "znastveno dokazano", da se vsakih 7 let telo popolnoma prenovi, oz. da ni niti ena celica enaka kot je bla pred tem. isti primer je z otrokom, ki daje najvecje zadovoljstvo starsem, in ga tud okrasujejo in se z njim igrajo itd. ce pa otrok umre, vsi okraski so se zmeri na njemu, in nam nekdo prinese njegovo telo, ali nam bo to telo se dajalo tako zadovoljstvo kot prej. mislim da je odgovor vsem jasn. kar se pa tice opazovanja, logike in dokazovanja raznoraznih teorij je pa tud velik za razmislt. nekdo ki je slep ne more vidt sonca. ampak a to pomen, da sonce ne obstaja ali je samo njegova vizija onemogocena? ce sonce ponoci zaide in ga ne mormo vec vidt, a to pomen da je sonce nehalo obstajat al je nasa vizija spet onemogocena. ce jaz ne vidim kaj je uzadi za goro, lahko kot raznorazna plemena trdim da uzadi nc ni, da je samo ena VELKA luknja, oz. nic. to je otrosko razmisljanje. vsi smo ze spoznal in mamo izkusnje kako so nasa vsa cutila zelo zelo nepopolna. ce jaz v sobi ponoc ugasnem luc, kok mi lahko moje oko zazna stvari ki so v sobi, al bomo spet zakljucil da nic ni. vsa nasa cutila in tudi logika ki je podprta z informacijami zbranimi s temi istimi nepopolnimi cutili je prav tako nepopolna. tuki nam na pomoc priskoci "znanost" ki nam siri obzorja. vendar je tud ta siritev obzorja ki ga ponuja znanost zelo zelo ozka in nepopolna. njihovo izhodisce v zacetku je napacno, zarad tega gre tud vse naprej napacno. kaj je to napacno izhodisce ki ga znanost "domneva"? da je zivljenje nastalo iz materije s pomocjo kemicnih ali drugih reakcij in kasnej je nastala zavest in tko naprej. zgodbice o "prapoku" so navadne pravljice za otroke, zgodbice o ustvarjanju zivljenja v prihodnosti s pomocjo tega izhodisca in teorije pa so sanjarjenje psa ki laja in skace proti luni in misli da jo bo dosegel. sorry, ampak tko je. upam da se bo debata se bl razvila, da bomo lahko sami uvidel komu smo mi zaupal in kok nam je to pomagal pri uresnicitvi nasih notranjih zelja po vecnem obstoju, zavedanju in tud miru in sreci. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 12:31:31 Quote:
Primera o slepcu, ki ne vidi sonca, je dobra in kar na mestu in se jo da aplicirati tudi na tiste, ki tudi zaradi nekakšne slepote nočejo sprejeti več kot očitnih in na različne načine preverljivih ugotovitvev znanosti. Ko je Galilieo na zaslišanju pred inkvizicijo nekemu kardinalu pošteno predlagal, da naj, preden ga zavrne, vsaj enkrat pogleda skozi teleskop in se sam prepriča, da so na luni res kraterji, ga je le ta oholo zavrnil, da njemu pač ni treba gledati, ker da v skladu z nauki Cerkve še preveč dobro ve, da to ni mogoče in da je celo v nasprotju z nauki svetega pisma. Znanost ni nič drugega, kot objektivno in od izmišljenih pravljic, ki so nam jih pripovedovale babice čimbolj osvobojeno opazovanje in ugotavljanje zakonitosti, ki vladajo v tem svetu. Sicer ima vsakdo pravico ne verjeti temu, da je 1+1=2 ali da je sonce staro le pet milijard let, ter da življenja na Zemlji pred petimi milijardami let še ni bilo, vendar je to mogoče le tedaj, kadar prevladuje vera v neke druge pravljice, ki pa imajo z objektivnim opazovanjem sveta še manj skupnega. V tem smislu tudi zelo dobro razumem tiste vernike, ki ne morejo in ne morejo sprejeti teorije o prapoku, saj se jim tako ruši njihov lastni pravljični svet, zgrajen na bajkah o božanstvih (ali božanstvu), ki jih tako radi prebirajo v svojih pravljičnih buklah. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 12:38:25 wrote on 04.01.2003 at 23:56:57:
ARS wrote on 05.01.2003 at 01:30:29:
wrote on 05.01.2003 at 10:55:13:
Za nobeno dokazovanje (meni) se ne rabiva/morava prav nič zmenit in razčistit. Sam si rekel, da s teorijo ni nič narobe, če je dokazana v praksi. In ker je meni bog le ena izmed teorij, nedokazanih v praksi, ti pa trdiš, da bog je, sem te za rokav pocukala. UV žarki, elektrika, sonce itd. so meni konkretna, dokazana praksa, ne le teorija; tudi skozi proces lastne zaznave. A (tvoje) teorije in/ali trditve o obstoju boga ni dokazal še nihče, tudi ti ne. V kaj pa kdorkoli verjame, je pa njegova odločitev, pa če je le-ta "podložena" s prakso in osebno izkušnjo, ali pa ne. In ne glede na to, skozi kakšen proces zaznave, kot tudi ne glede na to, ali to le-ta oseba zna, zmore ali želi razložiti. In ne glede na tvojo, kogarkoli ali pa mojo teorijo, prakso, procese, "verjetje" in osebne izkušnje, si bo svojo "resničnost" določal, oblikoval vsak sam. In vsakogar resničnost je zagotov točno ta prava; zanj. In jaz bom še naprej delovala zgolj skozi tiste teorije, ki se mi v praksi dokazujejo oz. jih jaz čutim za resnične, in hkrati ne bom čutila prav nobene potrebe po tem, da moja resničnost postane resničnost kogarkoli drugega. A ker se rada učim, pa nove ljude, stvari in prakse spoznavam, mi bo marsikaj, česar moja resničnost (še) ne vsebuje, v izziv; ali pa tudi ne. V vsakem primeru bom jaz le še bolj tista, ki že itak sem. ;) ARS |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 12:53:00 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 12:31:31:
Quote:
res je. Quote:
ce sta dva svetova in iluzoren se lahko porus, oz. ce sta dve vrsti teorij pol se lahko zmeri eno spozna za "pravljico". jaz npr. pravim da je "prapok" pravljica, nekdo drug pa kaksni drugi teoriji. na sodiscu mas dva odvetnika, en je branilec en je tozilec in tud sodnika. branilec "dokazuje" da je klient nedolzen, tozilec pa dokazuje da je kriv. ko scasoma oba prilozita svoje dokaze za svojo trditev se sodnik na konc odloci v prid enemu, ne obema. mislim da je najbolj objektivn sodnik k si ga loh mi tukile zdle izberemo "cas". razlicni dokazi pa bojo prhajal iz tvoje in iz moje strani. zaenkrat mi lahko razlozis primer o ubitem in mrtvem telesu in celicah in kemikalijah. kasnej se loh pa vprasamo se to, od kje iz nas prihaja zelja po vecnosti, ce pa vsak dan vidmo umiranje. tud ce ti temu pravis transformacija, pol me zanima kje v nas nastaja "upor" proti tej transformaciji. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 13:04:53 wrote on 04.01.2003 at 23:18:38:
ARS wrote on 05.01.2003 at 01:39:39:
wrote on 05.01.2003 at 10:55:13:
Razumem in verjamem, ampak ti jaz ne morem ustreči, ker: ARS wrote on 05.01.2003 at 01:39:39:
In tudi zaradi takih "pravljic" o ljubezni, kot sta tvoja gornja, pa tale tvoja spodnja, je mnogim v življenju težje, kot bi jim bilo lahko: wrote on 05.01.2003 at 10:55:13:
A to je stvar vaše/njihove odločitve; in tule zgolj moje mnenje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 13:05:25 wrote on 05.01.2003 at 12:53:00:
Verjamem, vendar dobim take asociacije vedno, kadar se nekdo sklicuje na stare spise. wrote on 05.01.2003 at 12:53:00:
Nekaj podobnega sem enkrat tukaj že razglabljal in se ne bi rad ponavljal. Je pa z našimi telesi podobno, kot s tranzistorjem. Če se tako pokvari, da ga ne znam več popraviti, ga zavržem in lahko zaradi mene delaš z njim kar hočeš, dokler pa igra, ga nikar ne poskušaj lastnoročno pokvariti, ker te bom obsodil zlonamernega oškodovanja. Sprejem je odvisen tudi od modela aparata, ter od vgrajenih delov ter načina izgradnje in modeli aparatov se stalno razvijajo in izpopolnjujejo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:06:37 ARS wrote on 05.01.2003 at 12:38:25:
kaj si pa ze do zdej nardila v tej smeri da bi spoznala ali realizirala Boga? ce sem jaz lacen, obenem pa odklanjam hrano, in ostanem lacen, a je pol s hrano kej narobe al s cim? Quote:
Quote:
res. kaj ti prilagas kot absolutni univerzalni popolni instrument "zaznave" s katerimi pol dokazes ali zavrzes nek koncept ali teorijo? Quote:
se prav si zagovornica da absolutne oz. vseprezemajoce resnice ni. kako pa pol z gotovostjo oz. z absolutnim prepricanjem zgori trdis da Boga ni, in da ga ni se "nihce" realiziral? Quote:
|
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:10:59 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 13:05:25:
no kolk je tvoja znanost pomagala pri izboljsanju "nas"ga modela. a se sam men zdi al je v vecini primerov prinesla vzemirjenje delec od miru. a je prinesla smrt al zivljenje. a je prnesla zdravje al bolezen itd itd. prever mal okol . najboljs pa bos seveda to ugotovil kar na sebi. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 13:16:53 wrote on 05.01.2003 at 13:10:59:
Če ti produkti znanosti in tehnike niso po godu, te nihče ne sili, da jih izkoriščaš. Imaš povsem svobodno izbiro, da se slečeš in odtavaš nekam v divjino ali splezaš na kakšno drevo obirat sadeže. Pa, da si pozimi, ko bo mraz, ne bi slučajno zakuril, ker tudi ogenj in njegova uporaba spadata med "zle izume" znanosti in tehnike. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:20:56 kdo ti je pa omogocu in ti omogoca zdaj znanstveni razvoj, opazovanje, eksperimente in izume? po moje bos tezko dokazal svojo absolutno neodvisnost, ali pac? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:25:42 Quote:
tuki obstajata dve moznosti zdej. ali nikol se nisi dozivela ljubezni v svojem zivljenju, ali pa si ti ljubezen predstavljas nekak drgac kokr ostali in je kot kaze tud ne mors drgac razlozit ali ilustrirat kot z negacijo. ponavad so govoril da "jemo zato da zivimo, zivimo pa zato da ljubimo", v tvojem primeru bi se mi kr mal zasmilila, ce je to res kar pravis. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 13:34:57 V svetu vladajo zakonitosti, ki nam dejansko onemogočajo absolutno neodvisnost. Besede absolutno sicer načeloma ne uporabljam, ker sem prepričan, da je vse relativno in v večji ali manjši medsebojni soodvisnosti ter prepletenosti. Kakšne so te soodvisnosti pa lahko ugotavljamo z opazovanjem in sklepanjem, ter s preizkušanjem v praksi ali naše teorije na določenem nivoju zavesti zdržijo ali ne. To je tisto, kar si predstavljam pod razvoj in napredovanje! Absolutnih (torej statičnih, večnih in nespremenljivih) resnic pa po moje sploh ni, oziroma, kar je z naše perspektive isto, nam jih ni dano doumeti. Kar nam je dano doumevati, se nenehno spreminja in izpopolnjuje. Kaj več se nam vedno znova izkaže kvečjemu kot "sanjarjenje svinje o koruzi". |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 13:41:31 wrote on 05.01.2003 at 13:06:37:
A kje piše, da bi (ga) morala? Kaj pa če bi ti končno na znanje vzel da zame boga ni; da je moje mnenje, da nihče še ni dokazal obstoja boga (tudi ti še vedno ne); da ne verjamem, da obstaja univerzalni, absolutni, popolni instrument zaznave; da ne verjamem, da obstaja absolutna resnica; da verjamem v dokazano; da se mi ne zdi, da vsi stremimo k istim stvarem? In da se mi zdi to čisto ok. Kot tudi to, da ti meniš drugače. Še najbolj fletn je pa to, da se že v naslednjem trenutku lahko tako ti kot jaz odločiva verjeti in živeti karkoli; tako kot kdorkoli. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:45:50 ars : ce te trenutna situacija zadovoljuje in izpolnjuje na vseh podrocjih pol sem vesel zate. ko pa se ti bo vcasih zazdel da si spoznala ze vse, razen sebe, bos pa tud bolj iskreno nastopila. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 13:55:06 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 13:34:57:
torej ce itak priznas da si v vsakem trenutku svojega obstoja odvisen od nekoga ali necesa, pol bos tud indirektno razumel kaksna je tvoja in nasa vsem vecna izvorna in pripadajoca pozicija v absolutni samoorganizaciji. odvisen-neodvisen, sluga-gospodar je eno in isto, sam da je prvi manj razvit od druge, oz. prvi odnos je pasiven, drug pa aktiven. iz tega lahko zakljucis v kateri vlogi se zmeraj znajdes in da te tud v vsakem primeru ta najbolj osrecuje. zdej mors sam se pocas ugotavljat kdo ali kaj je tisto cemur sem jaz stalno odvisen ali sluga. ko bos sluzil takemu gospodarju bos od njega tud dobival rezultate. tko k sm enkrat ze prej napisu, da se rezultati razlicnih "gospodarjev" razlikujejo po svoji notranji naravi, ki je bodisi kratkotrajna resitev, dolgotrajna ali vecna resitev vse problemov in nezadovoljstev. drgac pa karkol ali kogarkol bos v svojem zivljenju zacutu, da si odvisen od tistega, ni to nic druzga kokr "manifestacija" Boga v tvoji trenutno zmozni zaznavi. kasnej ko se ti bo zaznava "skristalizirala" bos spoznal sebe v svoji izvorni vecni obliki in takrat bos spoznal tud Boga ali Absolutno resnico kakrsna je v vecnosti in vajin vecni odnos, ki pa se kaze tko al tko v vsaki mozni situaciji, bodisi v pogojenem, bodisi v osvobojenem stanju tvojga obstoja. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 14:27:18 Odvisnost še zdaleč ne pomeni odnosa gospodar-sluga, za katerega je znano, da je bil v človeški družbi izumljen iz znanih izkoriščevalskih razlogov. Odvisnosti je nešteto vrst in družbene oblike odvisnosti so lahko tudi precej drugačne in bolj prijetne, ter predvsem bolj produktivne. Quote:
Velike besede od katerih pa kake večje koristi ni. Mimogrede; kaj pa tebi, ali se je tebi zaznava že "skristalizirala"? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 14:38:50 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 14:27:18:
tebe nihce ne izkorisca, tud tisti od katerih si odvisen? iskreno premisl, ce si se ze kdaj znajdu v katerikol drugi poziciji kot izkoriscen. ce ne druzga si vsak dan izkoriscen od svojih neskontroliranih cutil in nikol-zadovoljnega uma. Quote:
Quote:
reku bi, da se mi pocas kristalizira v "pravi" smeri, oz. v smeri ki ji jaz tud pravim "prijetnejsa", bolj polna in kar je najbl pomembno, premaga cas, kar pomeni da rezultati niso le kratkotrajni prebliski "takoimenovane srece" kot jo izkusajo tebi podobni. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 14:47:42 Seveda sem tudi jaz izkoriščan, če od drugih ne, pa od bakterij v črevesju :P vendar tega ne smatram za odnos gospodar-sluga (le kdo naj bi bil v tem odnosu gospodar in kdo sluga?) Primer prijetnega odnosa za obe strani je naprimer tudi skladen zakon, kjer si partnerja zaupata in si pomagata. Primer izkoriščevalskega in za eno stran zelo neprijetnega odnosa bi bil pa naprimer tak, kjer mož ženo redno pretepa in drugače maltretira medtem, ko mu ona pere, kuha in vzgaja otroke in se za svoje stanje nima kam pritožiti. Ma saj primerov je kolikor hočeš. Ali res nimaš nobene domišljije in ali nič ne opazuješ, kaj se okoli tebe dogaja ... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 15:13:06 skladen ali uspesen zakon se zgodi samo v tistih primerih kadar si en drugmu pomagata. se strinjam. da pa to lahko funkcionira tud v praksi pa je potrebno nemalo odrekanj in zrtvovanj, ki so podlaga v vsakem mirnem medsebojnem odnosu. moz in zena sta "sluge" njunemu "zakonu". ko se en izmed njiju ne vid vec v tej poziciji vse v trenutku razpade. tuki mas sam primer kako lahko ljudje ali dva zivita v harmoniji in miru. le tako da oba ostaneta zvesta sluzenju njunih skupnih ciljev. ce pa hocmo to prevest v vecnost, bomo mogl pa najdt neki kar je absolutno visjega od vseh nas in nam bo skupni cilj vsem enak in ne bo nbenih nemirov. ce narises velik razlicnih interesnih centrov in med tem ko se kroznica okol njih stalno povecuje se slej al pa prej zgodi "krizanje" interesov in izbruhne prepir. ce pa je center en, mas okol njega lahko mejhne ali vecje kroznice pa ne bo nikol prslo do sekanja. a je mozno najdt neki kar bi blo Absolutno visjega in v centru interesa nas vseh? treba bo ugotovit kdo smo mi v resnic in kaj nam je skupno vsem. na kratk povedan "mi smo vsi sluge Boga, ali Absolutne resnice". takrat kadar tega iz razlicnih razlogov ne zaznamo ali nocemo zaznat ali opazit smo skos v vznemirjenem stanju. simptome vznemirjenosti ali nesigurnosti pa ponavad ni zlo tezko prepoznat. a se strinjas? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 15:31:26 wrote on 05.01.2003 at 15:13:06:
Pogosto je res tako, vendar če sta dva skupaj samo zato, da sta lahko "sluge" nekemu odnosu, ki se mu reče zakon, ki ga torej prisiljeno vzdržujeta, bi bilo morda bolje, da gresta narazen. Najboljša je spontanost in veselje ki ga imaš do drugih in ki ga imajo drugi do tebe, ko zakona, kot formalnega odnosa pravzaprav sploh ne občutiš več, vsaj ne v obliki nekakšnih nebodigatreba obveznosti, ampak ko se dogaja z veseljem in ljubeznijo. Nasprotno pa odnos gospodar-sluga implicira prisiljenost iz katere ni izhoda - pa veselja tudi ne! Žalostna resnica je, da smo se velikokrat sposobni priklanjati nekakšnim oddaljenim in nedoseglivim pompoznim idealom (Absolutnim Resnicam ali čemu še bolj nedoseglivemu), pozabljamo pa na tisto, kar imamo stalno pred nosom in kar nam je v končni fazi tudi edino zmožno ponuditi resnično in konkretno srečo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 15:46:44 zelo svoh filozof si :) absolut je en. absolutna resnica je vreprezemajoca, vseprisotna, neomejena, vecna, se prav vse, povsod, skos, zunaj, znotraj itd. ce reces da je nekaj izven absoluta, potem absolut ne more bit vec absolut. tud tist kar teb danes "od bliz" prinasa sreco in zadovoljstvo more bit in je znotri absoluta. le da ti noces priznat ali opazit, da si zadovoljen le ko delujes v ze 100x prej omenjenem polozaju in odnosu glede na celoto. zadovoljstvo pa traja le tok casa, dokler spet ne pozabis na svojo zacetno pozicijo. najprej sluzis nekomu/necemu, da se ti izpolne obljuba po zadovoljstvu ali zelja po necem/nekom, ampak v tistem trenutko ko tisto dobis, pozabis na zacetni polozaj. seveda zadovoljstva pol ni vec, ampak se ga le se spominjas. kokr casa bos se zavedno ali nezavedno odklanjal svoj pripadajoc polozaj, tok casa ti bo zadovoljstvo vsakic spolzelo iz rok. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 15:59:07 Ne bo držalo, "absolutov" je več, vsaka religija ali filozofska šola ima svojega, ki se razlikuje od absolutov, ki jih propagirajo druge šole. Tudi iz zgodovine poznamo kar nekaj "absolutističnih" vladarjev, ki so imeli kao absolutno oblast itd ... Moje mnenje pa je, da absoluta sploh ni, oziroma, da ne more obstajati, ker je v samem sebi protisloven. Saj že otroci poznajo tisto, da bog ne more biti vsemogočen (torej absolut), ker ne more narediti take skale, ki je ne bi mogel dvigniti niti on. Le zakaj ljudje ne morejo nikakor razumeti, da za srečo res ne potrebujemo nobenih izmišljenih (filozofskih?)konstruktov, kot je naprimer tale absolut. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 16:11:45 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 15:59:07:
ce absoluta ni, kaj pa pol po tvoje je? Quote:
otroc tud ponavad mislijo da so v TV majhni ljudje. a bos tuki tud vzel zavetje njihovga "obzorja znanja"? Quote:
|
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 16:18:02 wrote on 05.01.2003 at 16:11:45:
Je kar je! Vendar to, kar je, ni absolut, kot si ga nekateri zmotno predstavljajo. Res moraš biti malce otroka, da lahko spoznaš tisto, česar starci običajno ne vidijo, oziroma nočejo videti (namreč, da je cesar nag ;D ) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 16:43:08 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 16:18:02:
ampak s tem da skos hoces povedat kaj absolut ni (pa se to brez ksnih smiselnih dokazov), me nisi ciz zadovoljil. po moje da tud sam nisi prevec zadovoljen s tem. Quote:
cesar je lahko nag, sam si zapelu (kot ze ene parkrat dons) ven iz niti pogovora. ko je psa strah, zacne na ves glas lajat, sam da bi pokazu da ga ni strah oz. da bi prestrasu druge. drz se niti pogovora, drgac se nima smisla sploh pogovarjat o doloceni stvari na dolocenem topiku (kar je namen foruma, a ne?). ce si pa prsu samo kritizirat, brez da bi podal zraven se svoje osebno mnenje, pol pa si se enkrat preber namen foruma, da ne bo spet gape zacel s tabelimi gledat... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 16:59:18 Jaz se že držim teme pogovora, vendar si ti tisti, ki poskušaš z občasnimi žaljivimi toni speljati pogovor nekam drugam. Naj kar vnaprej povem, da to pri meni ne naredi željenega efekta. Glede absoluta sem že dovolj odgovoril, vendar nisem prepričan ali si razumel kaj sem hotel povedati. Pa poskusimo še enkrat: Ali bog (ki naj bi bil vsemogočen) lahko naredi tako skalo, da je ne bo mogel dvgniti? Če jo lahko naredi, potem ni vsemogočen, ker je ne more dvigniti. Če je ne more narediti, potem pač ni vsemogočen, ker je ne more narediti. Ergo ... Tudi tista primera iz pravljice "Cesarjeva nova oblačila" (če jo poznaš?) se še kako dotika osnovne teme in je po mojem prepričanju v tem kontekstu tako aktualna in resnična, da bolj ne bi mogla biti. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 17:40:33 za skalo sm ti ze odgovoru v prejsnih postih. ce ne razumes, se potrudi se malo bolj. v glavnem, ti men hoces stalno dopovedat da absolutna resnica ne obstaja in hkrati tud neki kar je vsemogocnega ne more obstajat. po tvoje so besede kot so absolut, univerzalno, neomejeno, vsemogocno, vseprezemajoce, bog itd. le izmisljotine cloveka. al pa je mogoce to da ljudje kot si ti zarad svoje ljubosumnosti ne morjo sprejet tega, ker bi to pomenil prevelko zgubo lastnega ega, ki pa ga tko al tko imajo za absolutnega v dejanjih in mislih, ceprav se jim vsakdan kaze da to ni lih ciz tko in to preprosto zignorirajo ali prekrijejo se z eno novo lazjo. ko pa ne morjo vec lagat drugim pa zacnejo lagat sebi. vse to jim narekuje in zahteva zmotni-ego. ce pa so tiste besede na vrh le izmisljotina za izkoriscanje, pol bi jaz rad usmeril pozornost se na nase trenutno obnasanje in bomo znotri opazil da mamo mi zelje ravno po tem absolutnem. dokaz pa ti je tud znanost z vsemimi svojimi izumi in inovacijami za izboljsanje nasga "well-beinga", ceprav v koncni fazi deluje vse le kratkotrajno, kot droga, ki sluzi kot instrument za dosego manipulacije in izkoriscanje "zasvojenih" ljudi, njihova bolezen pa je zmotno poistovecanje s telesom in umom in njunimi potrebami. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 18:06:40 S svojim odgovorom (o skali, ki da se jo lahko hkrati in dvigne in ne dvigne) me nisi ravno prepričal. Z zanikanjem osnovnih logičnih zakonitosti izgubimo prav vsako oporo v naših razmišljanjih in potem lahko začnemo brez škode kvasiti tudi največje neumnosti, kar si jih lahko izmislimo, pa bo še vedno vse v najlepšem redu. Očitek o ljubosumnosti je neosnovan, saj bi ravno ta možnost do neskončnosti povečala moj ego, saj bi bilo potemtakem res prav vse mogoče in mislim, da se tistim, ki v take nebuloze verjamejo, to (z jogurtom) tudi dejansko dogaja ... Ker pa sem prepričan, da vse pa le ni mogoče, je moj ego lepo tih in majhen, ter skromno sprijaznjen in zadovoljen s tistim, kar pač je, čeprav nenazadnje, tudi tega ni malo 8). Ne vem no, ampak po moje pa ravno take blodnje glede absoluta delujejo bolj kot kakšna droga, ki zna človeka tako zasvojiti in mu zamegli razum, da s tem istim razumom, ki ga sicer tako v nič daje, poskuša nekaj dokazovati. Nazadnje bom še res začel verjeti tistemu znanemu stavku: da je religija opij za ljudstvo ;D |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 18:26:03 wrote on 05.01.2003 at 13:25:42:
Veš kaj, ko sem tole prebrala, pa vse, kar si zatem še Bardu repliciral, pa res sočustvujem s teboj. Mora bit precej naporno, če/ko nekdo nikakor noče sprejeti, da so lahko nekoga drugega pojmovanja, razlage, mnenja, ... drugačna od njegovega. Mimogrede, mi lahko razložiš, kako vrtnica diši? Absolutno, univerzalno? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 18:27:50 Quote:
torej je razum tvoje orodje brez katerga se ne upas nikamor? ta razum pa je itak nafilan z informacijami ki jih pridobi skoz nepopolna cutila in jih kasnej kao po logiki skp razmestra in si upa trdit da tist mozaik notr pa je vse kar je in negira vse kar ni podrpto s tem isti omejenim razumom. si res preprican da lahko univerzalno zaupas temu razumu in nikomur drugemu? zal pa te morm razocarat, da je Absolutna resnica nad zmoznostjo navadnih cutil, razuma in logike ki spada zraven. Absolutna resnica ni produkt dualnosti, ampak je dualnost produkt enosti, tko kot je zavest izvor materije in ne obratno. Absolutno resnico lahko spozna tisti ki preseze materialno dualnost. ziveti mora v sedanjosti, ne v preteklosti ali prihodnosti. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 18:32:52 ARS wrote on 05.01.2003 at 18:26:03:
na podobn nacin, bos najlazje realizirala Boga, ko bos ugotovila s katerim "cutilom" je to mogoce narest. zal pa ga mas ti trenutno zelo zelo zanemarjenega. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 18:43:39 Razum je močno orodje, in ne pozabi, da se ga poslužuješ tudi ti, ko mi skušaš dokazati njegovo nepomembnost. Nad zmožnostjo navadnih čutil so tudi mnoge preprostejše stvari, tako da glede tega ni treba posegati ravno po nekakšnem Absolutu. Sicer se pa s tem ko omenjaš "dualnost" in "enost" ter "zavest" in "materijo" še vedno prav lepo sprehajaš po varnem vrtičku razuma, ki mu ni dosti mar ali ga omalovažuješ ali ne, glavno, da mu je uspelo te še enkrat pretentati, da ti MISLIŠ, da si nad njim (čeprav vedno z njim oziroma natančneje, celo pod njim 8) ). In ja, seveda, živimo lahko le v sedanjosti, saj drugje niti ni mogoče. Lahko si kvečjemu domišljamo, da smo kje v preteklosti ali v prihodnosti, vendar smo vedno le v sedanjosti. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 18:52:16 wrote on 05.01.2003 at 18:32:52:
Ergo ... In ker bo tvoja izkušnja vrtnice drugačna od moje, pa morda še iste ne bova duhala, tako ti kot nihče drug ne more razložiti vonja vrtnice, ker absolutnega vonja vrtnice ni. Ma, se počutim tle že skor tko, kot v vrtcu ... 8) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 18:52:22 razum je res mocno orodje, ampak nad razumom pa je se "cutenje". cutis lahko trpljenje ali zadovoljstvo. mir ali nemir. to so vse stanja ki jih lahko zaznas samo s "cutenjem" in jih tud ne mors natancno opisat z besedami, ceprav se zmeri nehote lotimo tega. zakaj? ker zmeri hocmo delit cutenje se z nekom, ceprav se ga skoz besede ne da. ampak vcasih je obcutenje tako mocno, da se lahko "pojavi" tud znotri besed, in drugi lahko to tud cutijo. cutenja pa so spet seveda razlicnih narav. kratkotrajna, dolgotrajna ali vecna. probi nekje najdet obcutek "vecnosti", ki ti bo hkrati definiral kaj je to obcutek kratkotrajnosti ali dolgotrajnosti. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 18:55:16 ARS wrote on 05.01.2003 at 18:52:16:
se prav po tvoje vsak zivimo v svoji realnosti. zakaj pa se pol radi druzimo en z drugim? a zarad tega ker nimamo ali ker mamo nekaj skupnega? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 19:15:26 wrote on 05.01.2003 at 15:13:06:
Zanimive izkušnje imaš, ni kaj. Jaz tudi. In ti zagotavljam, da se meni partnerstvo ne zdi noben poligon odrekanj in žrtvovanj, katera mi ravno tako ne predstavljajo prav nobene kakovostne podlage partnerstvu. Še natančneje in brez morebitnih vmesnih dogajanj: ko bom prvič imela utemeljen občutek ali pa bom kar direktno postavljena pred dejstvo, da bi se v partnerstvu oz. zaradi njega nečemu morala odreči, bo eden izmed naju zagotovo spokal kufre in šel. A je vse od perspektive odvisno. Sicer pa, ali se ti to v partnerstvu sploh lahko zgodi? Ma, najverjetneje se vse še kaj drugega prej ... Ma, kaki sluga ali gospodar; meni je v ednini fino in v dvojini bom le, če mi bo še bolj. Tko. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 19:22:14 ce recemo "rada imam sebe" bos pod drobnogledom opazla tud najmanj dve entiteti. imam = 1, sebe = 2, rada = 3 (ljubezen). 1-ka in 2-ka sluzita 3-jki. tud ce se s svojo roko praskas po svojem telesu, mas najmanj dve entiteti, ceprav sta skupaj eno. ce si najraje sama, kam pa pol ti uvrscas odnos s svojo hcerko? v edinino, mnozino, dvojino... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 19:30:30 wrote on 05.01.2003 at 18:52:22:
Ne vem ali je čutenje nad razumom, zagotovo pa je bolj primitivno in starejše od razuma (občutke imajo tudi živali z malo ali nič razuma). Na občutke je mogoče vplivati tudi od zunaj z draženjem možganske opne, s kemikalijami ali bolj direktno z elektrodami. Glede na že povedano o nezanesljivosti čutil, pa tudi čutenjem ni dobro vedno in povsod za zaupati. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 19:34:49 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 19:30:30:
zakaj pa uporabljas razum, ce ne za kvalitetnejse cutenje? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 19:42:20 wrote on 05.01.2003 at 19:34:49:
Razum se uporablja še za marsikaj drugega, ne le za kvalitetnejše čutenje. Kakorkoli že, ima svoje namene, predvsem tiste povezane s preživetjem in brez teh namenov se najbrž sploh ne bi razvil. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 19:46:41 Bardo_Thodol wrote on 05.01.2003 at 19:42:20:
torej do kje si ti do zdej razvil svoj razum, da ti zdaj lahko sluzi za v prvi fazi za prezivetje. si presegel smrt ali pa vsaj strah pred njo? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 19:49:50 wrote on 05.01.2003 at 18:52:22:
Tistega, kar "čutim", pa jaz ne želim vedno deliti z nekom oz. bolje, ne čutim vedno potrebe, da bi storila. In ko tisto, kar čutim, želim deliti z nekom, delim tako, kot v tistem trenutku pač želim in znam, in s tolikimi besedami, kot je potrebno oz. kolikor jih znam zbezati iz sebe ven. In če mi (približno) uspe, prav, če mi pa ne ... a se bo svet podru? Men ne. wrote on 05.01.2003 at 18:52:22:
Občutek večnosti? Ma, okrog mene in meni se vse spreminja, tudi občutki; in nobeden on njih ni večen, pa čeprav so tisti, ta dobri vedno daljši ... wrote on 05.01.2003 at 18:55:16:
Ja, se mi kar res zdi, da živimo; vsak v svoji realnosti. Jaz se z ljudmi družim zato, ker sem človek; najprej. Če bi bila pa kura, bi se pa - najverjetneje - s kurami; no, najverjetneje tudi s petelini. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by L.Star on 05.01.2003 at 19:55:29 wrote on 05.01.2003 at 19:22:14:
To je pa men tisti point, ki bi ga mogla ra-z-iskat. Toda, ali ni pod 1 = imam primerneje postaviti besedo JAZ. Super bi bilo, če bi dognala torej kdo je jaz, kdo je sebi. Tako kot je rekel en: vprašanje KDO SEM bo na koncu kot goreča palica, drezajoča v ogenj, izgorela in ostal bo pravi jaz. ?? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 19:56:15 ARS wrote on 05.01.2003 at 19:49:50:
ce tko al tko vsi zivimo vsak v svoji realnosti, a se radi druzimo zarad tega ker nimamo nic ali imamo nekaj skupnega. se prav ce nimamo nic skupnega se najbrz tud druzil ne bi, ce pa mamo nekaj skupnega pol pa to podre tvojo teorijo o zivljenju vsakega v svoji ekskluzivni realnosti. bolj se potrud za odgovor. pricakujem pa tud tvoj komentar na ednine, mnozine itd. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 20:11:10 wrote on 05.01.2003 at 19:22:14:
A na tvojega boga si pa pozabil? 8) Mi je pa zanimivo, da si. Sicer pa, kaj ni entiteta filozofski termin za kar je, obstaja? Ej, zgolj retorično ... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 20:15:48 ars : jz ti zdle razlagam ene "underlying principles" in mi ni treba uporabljat Boga notr, ker ti se ostale stvari zgleda niso ciz jasne. se pa zelo dobr izmikas. you can run, but you can't hide se ponavad rece. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 20:30:29 wrote on 05.01.2003 at 19:46:41:
Človekovo preživetje je brez razuma bolj kot ne vprašljivo. Ali ga bomo uporabili za preživetje ali za pogubo, pa zna biti odvisno od zelo veliko dejavnikov. Strahovi (tudi strah pred smrtjo) pa spadajo v področje občutkov in seveda je mogoče tudi nanje vplivati z razumom, tako ali drugače. Brez ustvarjenih razumskih razlag in predstav bi ljudje hodili naokoli precej bolj prestrašeni, kot so sedaj. Včasih gredo lahko take razumske razlage tudi do takih absurdov, kot so naprimer pri muslimanskih samomorilcih, ki so jih sveto prepričali, da so njihova dejanja dobra in boguvšečna, ter da bodo zaradi njih po sprožitvi razstreliva, njihove duše odletele naravnost v raj. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 20:38:24 kam pa tebe pelje tvoj razum? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 20:53:04 wrote on 05.01.2003 at 19:56:15:
Ja, to je bil čist, moj odgovor na tvoje vprašanje. Ki vsebuje prav pestro paleto najrazličnejših razlogov, zakaj se družim(o) z ljudmi, a ne vidim prav nobene potrebe za tem, da bi jih naštevala. Kako pa ti razumeš mojo repliko: ARS wrote on 05.01.2003 at 19:49:50:
je pa predvsem od tebe odvisno. Jaz "ekstremne" pridevnike redko uporabljam; in tu ga nisem. wrote on 05.01.2003 at 19:56:15:
Glede na to, da je moja replika z ednino/dvojino botrovala tvojim/našim razpredanjem o razumevanju partnerstva, bova mojo "ta velko" tukile kar pri miru pustila. Mimogrede, kje sem pa napisala, da sem najraje sama? Meni je sicer čisto fletno v ednini, ampak v dvojini in množini pa tudi; velikokrat. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 20:54:27 wrote on 05.01.2003 at 19:56:15:
Za moj okus bo tole že kar "overdoze" cepetanja, predvsem pa bo kmalu postalo na moč dolgočasno, če boš vztrajal na "prižnici" oz. z odnosom/načinom, ki je na moč podoben tistemu, ki ga imajo nekateri prfoksi, ko za katerdrom stojijo ... in pri tem, da imaš zgolj ti prav ... Dialog? Sprejemanje različnosti? Strpnost? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 20:56:13 ars : no mislim da si se ti prva oglasila s tem "mood-om" da nima nben prav. zdej pa se sama ne vec kaj hoces ali si hotla jz zmeri poslusam. zarad tega pa tud pricakujem tvoje odgovore. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by A. on 05.01.2003 at 21:04:30 wrote on 05.01.2003 at 10:55:13:
zlitje v enost z vsem kar obstaja, je občutek popolne ljubezni, brez žrtvovanja česar koli, saj je vse tam in nimaš kaj kar bi lahko žrtvoval če vse ostane samo zlije se oz ne da se zlije je zlito samo takrat veš, občutiš izkusiš. samo dojetje in sprejetje tega kar je, tega kar si, tega da je eno in da je v enem vse in da ljubiš to popolnost in ta popolnost ljubi tebe. brez česar koli in hkratvi vse, enostavno ljubi... ;) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 21:06:55 a. : kako pa prides do tega stanja in kako ga vzdrzujes? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 21:07:48 wrote on 05.01.2003 at 20:15:48:
Niti se ne izmikam niti ni to moj način. A se mi vedno bolj zdi, da vsak, ki ti ne prikimava oz. nima enakega mnenja kot ti, lahko prav hitro to tvojo nalepko dobi. In če misliš oz. čutiš, da mi (ne)kaj ni jasno, tebi pa je, imaš tu konkretno priliko, da mi taisto poskušaš razložit ali približat. A ti hkrati kar povem: če boš vztrajal v svojem žaljivem in pokroviteljskem tonu, te prav dolgo ne bom več brala, niti se s tabo skušala pogovarjat; pa ne glede na to, kakšno nalepko mi boš potem morebiti prilepil. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 21:13:33 ars : jaz cutim to, da je za ljubezen potrebno zrtvovanje in sluzenje necemu skupnemu visjemu. ker pa ti niti v sanjah po moje ne bi priznala da je lahko karkol ali kdorkol visje od tebe, moje besede in obcutenja zelo tezko razumes. obenem ti je pa zelo jasno tud to, da z ljubeznijo usmerjeno samo k sebi nisi zadovoljna, oz. to zame sploh ni "ljubezen", ampak je sebicnost oz. pozeljenje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 21:21:20 wrote on 05.01.2003 at 20:56:13:
Jaz sem prav lepo v enem potrpežljivem, umirjenem stanju, pazljivo berem (no, pa vmes sem si tudi čaj skuhala, pa juho tamali, pa matematiko inštruirala ...), se trudim, da bi bilo moje pisanje karseda razumljivo in nikoli, ama prav nikoli, ne mislim/rečem/napišem, da nekdo nima prav. In ponavadi prav dobro vem, kaj hočem; če pa ne, pa vsaj to, česa nočem. Če pa nič od tega ... ja, pol se pa mal usedem in si oddahnem. Ma, kaj ti še nihče ni povedal, da ti lahko pričakuješ ma glih kar hočeš, ni pa rečeno, da bodo tvoja pričakovanja izpolnjena? Oz. da boš slišal tisto, kar slišati želiš? Ali pa ... ? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 21:23:49 ars : zvenis kot neverjetno osamljena.... mogoce je pa to simptom nepoznavanja sebe dovolj natancno. takrat kadar pozabimo ali ne moremo ljubit je isto vredn kot ce bi bli mrtvi. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Edi on 05.01.2003 at 21:28:47 ARS wrote on 05.01.2003 at 21:21:20:
Zivjo Arsica, pa en novoletni pozdrav. Ampak tele besede, mi zvenijo tako znano... Sem zraven... lp Edi |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 21:34:23 wrote on 05.01.2003 at 21:13:33:
Aryan, sprejemam in spoštujem to, kar čutiš; in prav nobene veze nima, ali te razumem ali pa ne. In če čutiš, da je ljubezen žrtvovanje in služenje, pač ne deliva istega mnenja. Pa kaj potem? Zaradi mene se ti v imenu ljubezni lahko žrtvuješ in služiš komurkoli, kadarkoli in na kakršenkoli način, ampak ne drezat vame, da moram oz. bi morala tudi jaz. Ker ne in ne bom, sem si izbrala drugačno pot. In če moja pot zate sploh ni pot ... ja, pol si pa res čist notr padu ... 8) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 21:40:09 ars : vsak trenutek svojega zivljenja si v "zrtvovalnem" razpolozenju in poziciji. mal bolj bod pozorna. sluzis svoji hcerki, sluzis sebi, sluzis sefu, sluzis naravi, sluzis svojemu telesu, sluzis, sluzis, sluzis... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 21:48:25 wrote on 05.01.2003 at 21:23:49:
A to po tem sklepaš, ker tule gor že kar nekaj časa s tabo skušam dialog vzpostavit in ker se raje kaj bolj plodnega ne lotim? 8) Ali pa to nalepko vsaka mama, ki živi z otrokom in trenutno nima partnerja, pri tebi dobi? Mimogrede, a si opazil, da je Bardo medtem že "odšel" ... oz. se lotil česa drugega? No, mrbit pa samo močno odsevam tisto, kar si ti ... A kdo bi to vedel? Jaz zagotovo ne. Jest mam "žoganja" dovolj, nalepk sem že tolk "pokasirala", da jih že dolgo nisem ... No, če imaš še kaj konkretnega na topik za povedat, prav, energije imam še mal, ampak jaz pa nisem ravno za "gnilo jajce" igrat zdajle navdušena ... 8) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 21:56:27 wrote on 05.01.2003 at 21:40:09:
Zanimivo gledanje oz. perspektiva. Ampak, kolikokrat ti naj še napišem, da to ni moja "resnica"? Sicer pa, meni je že babi na "srce" položila, saj veš, tako kot le one znajo, da naj v življenju iz sebe izhajam, da naj bom pozorna, pa tudi to, da naj najprej jaz svoje "ime" povem, potem pa naj drugega po njem vprašam. In se je meni usedlo; ne vem, če direkt na srce, ampak meni se že zdi prav in tako delam; ponavadi. Razloži mi, kako ti, vsak trenutek svojega življenja, služiš in komu. Pa bom spet malo več vedla, kako drugi ljudje v življenju mislijo in ravnajo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 22:06:11 na zelo podobn nacin kot vsi ostali, le da se nekateri tega manj nekateri se pa bolj zavedamo. in ko se zacnes zavedat svoje pozicije kateri ne mors nikjer in nikdar uidt, pol zacnes opazat tud razliko med razlicnimi manifestacijami "gospodarja". tko kot se ti ze napisu. mas kratkotrajno placo, mas dolgotrajno placo, mas vecno placo. vse pa je odvisno od nase indentifikacije, s cim se poistovecamo, kdo mislimo da smo. v koncni fazi nas ne bo zadovoljil nic manjsega kot vecnost. in tud v vecnosti bomo sluzil, vecnemu gospodarju. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Zelos on 05.01.2003 at 22:21:02 Prvo bi vse pozdravu... Glede, da mi se ni cisto jasno kaj in kako je s to stranjo, sem upal dam kej o strani nasu tle... ok nima veze. Tko al tko me ta topic zanima. Povedal bi tako, ze ki se tle govori o temu kdo smo. Mene full zanima kdo sem in kdo sem bil, pravzaprav kaksno povezavo mam jst z preteklostjo, če jo sploh mam. Ker pa ne vem kam vtaknit nos in kje najt koga, ki bi mi kej znal pomagat pri tem sprasujem, vas, predvsem administratorje... Sploh pa upam, da bom tukaj zvedu cim vec stvari.. ;) Lep pozdrav! |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 22:22:49 Gru Gru wrote on 05.01.2003 at 21:28:47:
Ma, si ga pa prlepu tlele vmes! ;) Vračam pozdrav, iz leta, ki je že pet dni star! :-* ARS PS: Ma, če si zraven, kako da te jaz ne vidim brat? ;D |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 22:24:48 zelos : poglej na prvo stran tega topika in si preber angleske texte, mogoce ti bo bolj jasn kdo si. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 05.01.2003 at 22:25:48 Zelos wrote on 05.01.2003 at 22:21:02:
Nisem sicer administratorka, ampak dobrodošlico naj ti pa vseeno zaželim, Zelos. :D In seveda, uspešno "najdevanje" sebe ti želim, ;) ARS |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 22:56:35 Zelos wrote on 05.01.2003 at 22:21:02:
Tole si pa orng zastavil 8) Vprašanje, "kdo sem jaz" je ključno in pravzaprav edino pomembno, ki si ga lahko zastaviš. Če ti bo pa kdo zagotavljal, da odgovor na to vprašanje pozna, mu nikar ne verjemi. Ali blefira ali pa nima pojma o čem govori... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 23:00:02 zelos : lahko pa ostanes v vecnem neznanju in poslusas bardo_thodola...ki ima ponavad tak nacin da tisto cesar on ne ve, ne more in ne ve nihce. pa se rad bil bil za vecno otrok, tko da mas odgovore na dlani. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 23:11:09 wrote on 05.01.2003 at 23:00:02:
To seveda ne bo držalo, saj se še predobro zavedam, da marsičesa, kar mnogi drugi vedo, sam ne vem. Morda se tega zavedam celo bolje, kot nekateri, ki jim tovrstnega samoprepričanja resnično ne manjka ... Vendar me glede znanega in starega Delfskega vprašanja, kljub velikemu zanimanju ni še nihče zadovoljil in če bo kje kdo našel kaj resnično uporabnega se seveda priporočam. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 05.01.2003 at 23:16:10 bardo_thodol : k bo cajt bos ze zvedu, in takrat bos ugotovil da si mel to ze skos direkt pred nosom... le da si nisi upal opazit in sprejet. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 05.01.2003 at 23:36:29 Huh, lepo ste se razpisali. Seveda ne gre tukaj za kakršnokoli vsiljevanje mnenj ali prepričevanja ampak za podajanje mnenj in stališč. Ok, razumem Bardov point evolucije, da se vse spreminja, vse nastaja in potemtakem se je tudi človek moral razviti, čeprav je v tem človeškem razvoju ena zelo nelogična stvar, namreč ni medvrst (niti bilokakršnih ostankov). Če se je nekaj razvilo v nekaj drugega se to ni moglo zgoditi naenkrat. Se je torej moralo postopoma. In evolucija (razvoj=začetek in konec) tudi ne more pojasniti večnosti. Za evolucijo večnosti ni, ker večnost nima ne začetka in ne konca.Večnost namreč samo je, ni začetka in ni konca. Ampak če evolucija zanika večnost pa mi naj razloži nasprotje od večnosti. Torej začetek časa ali pa konec. Ja, čas je pomoje tisti, ki nam ne dopusti, da bi doumeli pravo Resnico. Oziroma predstava tega pojma, ki ga zaznavamo z našimi čutili in razumom. Pomembno se mi zdi, da ko se sprašujemo Kdo smo skušamo ugotoviti kaj nam je skupnega. ARS in aryan sta že začela nekaj o tem. Pomoje je res, da smo si različni, ampk še bolj res je da smo si zelo podobni. Vsem nam je skupnega to, da težimo k sreči, zadovoljitvi sebe. Tud ta prerekanja glede žrtvovanja, sluge , gospodarja imajo enak point in sicer zadovoljitev sebe. Ostane nam "samo", da ugotovimo na kak način. Ljubezen lahko torej jemlješ aryan kot žrtvovanje ampak še vedno boš na koncu (tudi)ti tisti, ki bo pridobil. Torej skupna točka je ljubezen. In strinjam se z aryanom, da je ljubezen v partnerskem odnosu samo kratkotrajna, (ima začetek in konec) in samo ljubezen do Boga bi lahko bila večna. Ljubezen je torej tista h kateri težimo in katero hočemo. Ampak problem te aryanove večne ljubezni je pomoje v tem, da je ne moremo občutit (tako kot partnersko). In če takšna ljubezen obstaja, je razlog za njeno neobčutenje skoraj zagotovo v nas. In če ljubezen med partnerjema ni takšna kot bi morala biti je prav tako problem v nas. Torej aryan, verjetno je naš cilj odkriti to ljubezen ampak nekako se mi zdi, da ljubezen mora priti sama od sebe....ne na silo. To pa seveda ne pomeni, da bi morali mirovati. In zato tudi jaz ne bom miroval. Pa nebom sedaj na vsak način poiskušal poiskati te ljubezni do Boga ampak jo bom pač probal začutit....bom pa seveda vesel če mi boš povedal kako to storim. :) LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 05.01.2003 at 23:40:30 wrote on 05.01.2003 at 23:16:10:
Saj v bistvu mislim, da to na nek drugačen način že tako skoz "vemo", le da je to vedenje nemogoče preslikati v besede. Všeč mi je naprimer odlomek mojega priljubljenega Lao Tseja iz knjige Tao Te Ching: kdor ve, ne govori, o njem govori, kdor ne ve ... Iz tega nekako sledi, da so različna tovrstna razglabljanja (o Tao, ki je po moje še najbližje, vkolikor je to sploh mogoče, tistemu 'kdo sem jaz') le prazna nakladanja tistih, ki ne vedo, vendar se radi delajo pametne. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by BonSens on 06.01.2003 at 12:22:30 wrote on 04.01.2003 at 12:36:20:
Prou zihr! ::) Moja naloga pak ni taka, Aryan. So ti drugi itak tolk napisal, da bom =st sam spodn dodal. Lp, BonSens BLINDNESS "May I become your disciple?" "You are only a disciple because your eyes are closed. The day you open them you will see there is nothing you can learn from me or anyone." "What then is a Master for?" "To make you see the uselessness of having one." Anthony de Mello, SJ MORSEL: The real voyage of discovery consists not in seeking new landscapes but in having new eyes. --Marcel Proust |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 06.01.2003 at 13:25:15 Quote:
Po moje ne gre več tolk za besede, kakor za dojetjje teh besed. Sem čez praznike naredu en ekzkurz čez filozijo od vedske indije prek konfucijkse in daostične kitajske do pozne antike. Se mi zdi, da je blo že tam več al manj se povedano, že tedanji misleci več al manj reciklirali iste ideje. Najbolj pa mi je bla všeč tista, da je 'vsa zahodna filozofija ena sama opomba k platonu'. Kdo sem ? V upanišadah se ti vprašanje kdo si razkreši z najvišjim intuitivnim uvidom v pravzrok vsega bivajočega (brahman). Vedeti za brahmna pomeni biti brahman. Kakor reka brzimno brezoblično izgine v morju, tako se razstopi induvidaulan bit modrega v neskončnem brahmanu. V budizmu trajnega odgovora kdo si ni možno najt, ker ne obtsaja nobena trajna materialne substanca, vse so le neobstojne lastnosti in stanja. Trajno je le izginotje (nirvana), stanje popolno uglasnitve življenjskega nagona in vnovičnih rojstev. Konfucijanstvo si ti le v odnosu do drugega, skoz svojo krepostno moralno držo. Neonkofucionisti so človeka določili po dveh v naravi vpeljanih principih: si 'li' kot v vseh ljudeh indentična bit in 'qi' kot individulana določenost in si po svoji naravi v sposeben spoznavanaj vseh stvari. Daoizem je princip, ki človeka določa po smernicah: Smerniica človeka je zemlja, zemljina smernica je nebo, smernica neba je dao, smernica daa pa je on sam. Zgodnjeantični demokrit se ima za materialno bitje, svojo razumsko dejavnost za materialen proces na ravni atomov, ki jih stvari puščajo iztekati iz sebe. Antični sofisti so relativisti, ki so v središče filozofskega prizadevanja postvalli človeka. Moralne vrednote ne izhajajo iz narave, ampak so dogovori, religija pa je človekova iznajdba. Sokrata je je vodil napis na orakaklju v delfih 'spoznaj samega sebe'. Razlaga ga kot poziv k preiskušanju človeške vednosti in določitvi pripadajočega dobrega. Pri človeku se nahaja v božanskem in umnem delu njega samega: v duši. Spoznati in duseči dušo je najbolj bistvena od vseh človekovih nalog. Platon je v soji spoznavni teoriji čustveno-izkustveni svet kot vir spoznanja popolnoma zapustil. Zanj je duša božanskega izvora, in se uteleša zaradi čutnega poželenja in je podobno kot bolezen zaprta v telesu: telo je grob duše. Po duši smo tisto , kar je božansko (um), in tisto, kar spad k zaznavnemu svetu (pogum, poželenje). Ker je človek po svojem izvoru in svojem bistvu določen za življenje uvidevanja, ne more biti zanj po platonu nobenega boljšega življenja kot je življenje, ki ga usmerja spoznanje. K tem spada zrenje idej, prav tako pa tudi stremljenje po dobrem. Po aristotel človeka detreminira duša, ki je razdeljena na sprejemajoči duh in dejavni duh. Dejavni duh ni vezan na telo in je tako neumrljiv, ker pa mišljenje v nastaja le v povezavi s čutenjem, duh po smrti v nasprotju s platoniom ni individualni duh. Človekovo dobro je je umu ustrezna dejavnost duše, zanačiilno za aristotela pa je, da dobra nravstvena drža ne izvira že iz uvida, temveč je pridobljena s prakso: vajo, navado, učenjem. Stoiki (senka) so človeku prostor našli v popolnoma urejenem svetu, ki se vri okrog logosa, usvarjalne prasile. Človekova vloga je v sodelovanju s tokom zunajega sveta, v človekovi moči je edino njegova notranja drža, kar seneka razlaga: 'Kdor sam hoče, tega usoda vodi, kdor ne, tega potegne s seboj." Ćlovekov cilj je ta, da živi v soglasju z naravo. Tako dosega harmonijo, ki vodi k dobremu toku življenja in k srečnosti. Srečo je mogoče doseči, ko dušnega miru ne kali noben afekt (pretirani nagon). Soiški idela je apatija, osvobojenostr od takih afektov. Jedro epikurejevaga etičnega nauka je doseči ugodje, ki je doseženo, ko sta odstranjeni telesna bolečina (zaradi pomanjkanja) in miselna bolečina (zaradi strahov). Uvid na podlag računice u pretehtavakorist in škodo ter se izogibaugodju, ki lahko s telesno bolečino in duševnim nemirom povzroči večje neugodje. Prionski skeptiki so tudi človeka obranavali z zadržaqno sodbo, ker po njihovem mnenju verovanje v naravno dobro ali zlo spravlja ljudi v zmedo in strah. Skeptiki se vzdržujejo sodbe in dosegajo ravnodušnost, ki je sledi dušni mir. Ob vsaki izjavi je po njihovem moč misliti enakovrednonasprotno izjavo. Da se skeptiki zaradi takih predbostavk ne bi bili prisljeni vzdražati tudi delovanja, se ravnajo po vsakdnji (nedogmatični) življenski izkušnji, običajih okoljah in priučenih veščinah. Novoplatonski človek naj se utemeljuje na svojem umu in ravnodušno zre v oči (spreminjajočim se) zunanjim stvarem. (Navidez) zla usoda potem služi le za vajo in poboljšanje ali kot kazen. Novoplatonistom bog zagotavlja stanovitnost predvidnosti, usoda in v nej delujoče zlo pa je le oblika človekovega oddaljevanja od božje bližine.... Evo, sem natresu en kup tez, kdo bi lahko človek bil, ki so stare od 1500 do 3000 let in ki jih še vedno bolj ali manj nevede verbalno recikliramo, a redkokdaj zares dojemamo... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 06.01.2003 at 13:46:40 titud : pejt prebrat se precepts od sri caitanye na http://www.bvml.org/SBTP/laposcmhp.htm mind : tam notr bo tud teb odgovorjen kako zacutit univerzalno ali absolutno ljubezen in kako jo negovat. ce bos pa mel se kasna dodatna vprasanja pa lahko posles privat msg. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 06.01.2003 at 14:24:05 BonSens wrote on 06.01.2003 at 12:22:30:
se prav je tale Anthony de Mello "useless" (neuporaben), ker se postavlja v vlogo Master-ja da nam je povedu da ga ne rabmo. ce pa je useless on sam, se prav so tud vse njegove besede, kokr zgleda tud sam sebe oznacuje, zakaj bi ga pol sploh jaz uposteval, ali njegove sledilce, a ne Bonsens? ;) vsak od nas ma vecno nad sabo masterja, le da ga vcasih noce vidt, ceprav ga vsi okol njega vidjo kot beli dan. ce hocem jaz z roko prekrit sonce pred sabo, kok ljudi bom prepricu da sonca ni. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 06.01.2003 at 14:44:26 ;D Quote:
Ob zgornji hudomušni opazki, bi v smislu tega topika omenil še anekdoto, v kateri je Platon nekoč razlagal, da je človek v bistvu dvonožno bitje brez perja, nakar je uletel Diogen in pred zbrane vrgel oskubljenega petelina rekoč; to je človek! |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Kali on 06.01.2003 at 14:46:15 Zelos wrote on 05.01.2003 at 22:21:02:
Pozdravljen Zelos, mislim, da mora odgovore na vsa ta vprašanja poiskati vsak sam, kajti le tako lahko spoznaš kdo si in kaj si... Ja, saj vem, da bi vsi rajš prišli čim lažje do teh odgovorov, lahko se pogovarjamo in razpravljamo, a na koncu mora še vedno vsak sam najti svojo resnico... Saj bo, smo na odlični poti! ;) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 06.01.2003 at 14:55:47 titud wrote on 06.01.2003 at 13:25:15:
tuki bi te rad mal popravu. brahman pomen spirit, ne materija. vsako zivo bitje (soul) je po izvorni naravi brahman. kadar se zmotno poistoveti z materijo (telo, um) pozabi na svojo identiteto kot brahman. kadar pa brahman ugotovi svojo naravo s pomocjo para-brahman-a (supersoul, bog) in mu zacne sluziti, se zave svoje izvorne narave kot brahman (spirit) in je v vecno osvobojenem stanju, ceprav obdrzi svojo identiteto kot brahman. primer z morjem ni natancen. zlitje ali raztopitev ni da vse postane eno, ampak da atomski delcek spirit-a (delcek potence) sluzi celotnemu spirit-u (substanci). skupaj sta eno, vendar sta hkrati razlicna, kot sta ogenj in svetloba hkrati razlicna in nedeljiva. za manj izkusene studente Upanishad spisov se zdi da se vse zlije v eno, kakor se otroku zdi, da se ptic zelene barve zlije v zelenem gozdu. pod drobnogledom pa se opazi da ptic obdrzi svojo identiteto. osvoboditev ne pomeni izniciti svojega ega (nirvan), niti ne pomeni se zliti v celoto (brahma-nirvan), ampak pomeni ugotovitev svojega pravega ega, glede na celoto. takrat kadar si nic ali kadar si vse, takrat ne more bit nbene ljubezni, ki po definiciji zahteva dva. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 06.01.2003 at 14:57:22 Petra. wrote on 06.01.2003 at 14:46:15:
tko kot nikol v zivljenju se nismo vidl svojega obraza brez "zunanje" pomoci ogledala, tko tud svoje identitete ne bomo nikol ugotovil sami brez zunanje pomoci. tocka opazovanja nikol ne more vidt sebe. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Kali on 06.01.2003 at 15:04:24 wrote on 06.01.2003 at 14:57:22:
Se strinjam, da lahko vidimo svoj odsev v vseh živih bitij, samo moram še vedno do tega sama pri sebi priti, kaj hočem potem prepoznati v sebi... Samo še vedno ne morem jaz odgovarjat drugim kdo so in kaj so, vse odgovore ima vsak v sebi, samo priti je treba do njih. Všeč mi je misel, da sem že vse kar si želim biti... kot tudi, ljubezen je povsod okoli nas in v nas samih vedno, le dovoliti si moraš ljubiti.... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 06.01.2003 at 15:08:36 kali : vse lepo in prav. zdej pa to sam se izved v praksi pa bos vecno srecna. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Kali on 06.01.2003 at 15:20:17 Se trudim, sam saj veš kako je, vse ob svojem času, mislim, da so le redke duše, ki izjemno hitro napredujejo, tako, da se ne obremenjujem kaj preveč z večno srečo... Počasi pa z užitkom, a ne. ;) Sam Aryan, ti pa še zmeri ne štekaš bistva, kar sem hotla odgovorit Zelotu, JAZ MU NE MOREM DAT ODGOVORA KDO IN KAJ JE ON, PA KAJ JE BIL V PRETEKLOSTI... Odgovori na ta vprašanja pridejo v meditaciji, in meditirat mora še vedno vsak sam... Ker, če bi ti men vse govoril, tut če veš, lahko kle še vedno pride do totalne manipulacije in ZATO mora vsak sam pri seb razčistit pojme! Kajti edin tko je to res spoznanje, prek sebe, svojih izkušenj... se popolnoma strinjam, da kdor ne ve veliko govori in tisti, ki ve je tiho... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Edi on 06.01.2003 at 15:47:58 Titud, lepo si pregled historike naredu, takega bi ti zavidal tudi sam Ohre. No sam sem pa v smislu, rahljanja napetosti in da se zavemo, da s starimi zapisi veliko zvemo, ubral obratno pot (nevede) in našel link, kjer so misli, povzetki, skupki, in še in še, mnogih velikih osebnosti, ki so svoje življenje za DESETLETJA - žrtvovali (ne žrtvovali, ker to ni žrtev) - PREDALI, iskanju odogvorov o kozmosu, sestavi, Bogu, nas..... Veliko veselja pri branju: O pračudežu Petra. wrote on 06.01.2003 at 15:20:17:
Pol veš zakaj sem že dolgo tiho :D |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 06.01.2003 at 16:41:35 Gru Gru wrote on 06.01.2003 at 15:47:58:
Zanimiv kratek pregled skozi vprašanja, ki se pojavljajo v sodobni kozmologiji, še posebej zaključek članka z Daviesovim citatom, ki si ga je vredno prebrati. Začne se pa z besedami: "Zame je lepota znanosti ravno v demistifikaciji, kajti znanost nam razkriva, kako resnično čudovito je fizično vesolje. …" |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 06.01.2003 at 21:05:54 wrote on 06.01.2003 at 14:55:47:
Aja? A potem jaz, po tvoje, sebe ne morem imet rada? ??? Oziroma, po tvoje, da se imam lahko, ker nisem niti nič niti vse? ??? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 06.01.2003 at 21:25:31 mind wrote on 05.01.2003 at 23:36:29:
Pa se ti zdi, da sploh kdo lahko pojasni večnost in/ali dokaže njen obsoj? (In jaz bi tukajle zanemarila razlago pomena v SSKJ oz. nekako privzeto splošno pojmovanje besede/termina v smislu "nepredstavljive" neskončnosti in posledično metaforičnost ...) mind wrote on 05.01.2003 at 23:36:29:
Kaj pa, če je sploh ni? Večnost česa je? ??? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 06.01.2003 at 21:57:44 ARS wrote on 06.01.2003 at 21:25:31:
ARS, zgrešila si smisel mojega odgovora, ki se je nanašal na Bardovo razlago evolucije. In ta je bila, da se vse spreminja in da gre za razvoj. In da vse temelji na razvoju. Napisal je tako: Quote:
In če govorimo o razvoju to pomeni, da govorimo o nečem kar kar se je razvilo iz nečesa drugega. In to v evolucijski teoriji posplošeno pomeni, da se je človek razvil iz ene same celice. In sama beseda "razvoj" tako kot "evolucija" vsebujeta začetek in konec. Najprej je torej bilo nekaj, potem nekaj drugega in konec je pač takšen kakršenega trenutno gledamo. In sprašuješ me, kako lahko pojasnim večnost ? Ne morem je, tako kot evolucijska teorija ne more niti približno zanesljivo dokazat, da takšna teorija drži. Še manj pa zna dokazat obstoj "začetka" ki je nujen pri razvoju. (kaj pa je bilo pred začetkom? ) Pomoje nam prav naša nezmožnost dojetja časa kaže, v kakšni zablodi morda živimo. En in edini odgovor je možen na vprašanje "kaj je bilo pred začetkom ?" in sicer, da se ta začetek lahko pomika v neskončnost in kaj je večnost drugega kot neskončnost. ? Zakaj števila niso končna tako kot prostor ne ? Jaz edini odgovor vidim v neskončnosti oz. če to prenesem na pojem časa večnost. In point je, zakaj bi torej slepo verjel v evolucijsko teorijo ? Ne rečem, da jo 100% zavračam ampak samo dopuščam, da ne drži. LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 06.01.2003 at 23:15:45 najprej hočem biti ljubljen potem (na četrtem nivoju) (do)žvim ljubezen in potem samo še ljubim kot ponavadi je hec v tem da se gleda na isto medaljo z dveh strani, v tem primeru 'od spodaj' ali 'od zgoraj' ... od uznotri al pa od uzuni ... iz materije ali iz duha ... dual(nost) != enost *a je mozno najdt neki kar bi blo Absolutno visjega in v centru interesa nas vseh?* ljubezen mogoče ??? no ... vidim da mind tud tako misli *Moje mnenje pa je, da absoluta sploh ni, oziroma, da ne more obstajati, ker je v samem sebi protisloven. Saj že otroci poznajo tisto, da bog ne more biti vsemogočen (torej absolut), ker ne more narediti take skale, ki je ne bi mogel dvigniti niti on. * men se pa nekako zdi da BOG nekako ne pozna negacije ... negacija je mogoča šele v sistemu dualnosti ... v mayi xe xe xe zmotni ego ja se mi zdi da se bomo zlo težko pomenl o tem kdo smo, če bomo skoz hotl to isto povedat z jezikom ki velja v materiji (negacija -> dualnost). s tem jezikom bomo to zelo težko opisal ... imho ... glih zato razvijamo novorek, pri katerem je aryan - tisti ki sledi vedam - zadost dobro podkovan ... mogoče celo malo preveč in zato ne vidi resnice drugih, resničnosti kateri ne morejo ubežati, saj niti nočejo ... mogoče imajo željo, nimajo pa namere ... katero čutilo 'čuti' boga aryan? wrote on 05.01.2003 at 21:06:55:
to je bolj pot do stanja ... *Pomembno se mi zdi, da ko se sprašujemo Kdo smo skušamo ugotoviti kaj nam je skupnega.* to ... tao ... imho ... nisi ti ... tao - dao je u aryanovem besednjaku absolut ali v mojem BOG ... osnovna substanca ... kar jih mi dojemamo tukaj in zdaj spljoh delamo se pametne zato da bi nekdo nekaje reku ... mater veš da res, veš da jest tud tko mislm ... in v osnovi je tuki na forumu tko ... če ti noben ne pika nazaj al se strinja, al dopušča možnost da je tudi tako ... al se mu pa ne sanja o čem govoriš. in zadnji bodo prvi. no in ko ti noben ne pika nazaj, veš da se že mal manj motiš. *Kdor sam hoče, tega usoda vodi, kdor ne, tega potegne s seboj.* evo kako seneka lepo pove titud wrote on 06.01.2003 at 13:25:15:
nekako, titud, je hec v tem da da bi aryan rad povedu da mi nismo ljudje ... kaj pa smo pol? se reče ne kaj bi lahko človek bil ampak če jest nism samo človek, ampak mnjogo več ... kaj potem sem. vem recimo da nisem ego. kaj pol sm? duša ok kaj to je? kako sm lahko neki kar sploh ne vem kaj je ... nekateri niti ne vedo za njen obstoj ... in zadnji bodo prvi. Zelos ... ti kr mal pobrski po starih temah, al pa kr aryana praš ... če pa bolj malo veš ... pa kr mal poišči po forumu ... search ... in to ... smo že precej tega stipkal sm gor ... ni vse Resnica, je pa vse definitivno del Resnice. kajti nič ni izven absoluta kot bi vedu povedat aryan *osvoboditev ne pomeni izniciti svojega ega (nirvan), niti ne pomeni se zliti v celoto (brahma-nirvan), ampak pomeni ugotovitev svojega pravega ega, glede na celoto. takrat kadar si nic ali kadar si vse, takrat ne more bit nbene ljubezni, ki po definiciji zahteva dva. * a bi lahko reku da se ti ta ugotovitev zgodi na četrtem nivoju? no pa sm vas dohitu ... a kdo že ve kdo smo? no še kos današnje meditacije ... mogoče se pa kdo najde notr 20:32:28 [Kali] Sprejeli smo ta izziv, da pomagamo in služimo svojemu bližnjemu… 20:32:45 [Kali] Pred njim stojimo v veliki sobani, razsvetljeni od bistva naših življenj… 20:33:05 [Kali] Iskrice naše svetlobe se odbijajo od kristalnih zidov sobane, širijo svetlobo znotraj prostora…je intenzivno lesketajoča, vendar ne premočna… 20:33:19 [Kali] Občutimo ljubezen drug do drugega in ljubezen naših varuhov in vodnikov…to je topel, varen občutek… 20:33:42 [Kali] Zopet smo opozorjeni na naš namen in na odločitve, ki jih delamo…vemo, da se ta krog ne bo prekinil; nadaljeval se bo še mnogo časa, skozi mnogo življenj… 20:33:53 [Kali] Spomnimo se naše povezave enega z drugim; da smo Eno samo z “vsem kar je” in vsemi, ki so iz iste “družine duš”… 20:34:12 [Kali] Spomnimo se našega časa tu…spomnimo se našega sveta takega kot je bil; fizičnega, ki je sedaj v višji vibraciji kot mesta kamor gremo… 20:34:24 [Kali] Spomnimo se te zlate aure, našega doma in žareče topline ljubezni… 20:34:38 [Kali] Spomnimo se popolnosti našega obstoja…popolni, brez napak, še nedotaknjeni in neprestrašeni z doživetji… 20:34:56 [Kali] Spomnimo se našega prvega obiska sveta, ki mu rečemo Zemlja…To je bilo dolgo nazaj, v linearnem času… 20:35:27 [Kali] Spomnimo se stavbe mogočne civilizacije in vloge, ki smo jo igrali… 20:35:38 [Kali] Spomnimo se kako smo si kot bitja svetlobe in višje vibracije zmanjševali to vibracijo, da smo postali fizični… 20:35:57 [Kali] Ko smo kot fizična bitja pomagali drugim in jim dajali nasvete; učili in zdravili, živeli kot oni, življenje za življenjem, cikel za ciklom… 20:36:21 [Kali] Učili smo se in si delili, rastli in pomagai drugim, da zrastejo duhovno neodvisni; zato, da lahko tudi oni pomagajo drugim… 20:36:47 [Kali] Dobe so prihajale in odhajale; civilizacije so se dvigale in padale, in mi smo pomagali – z dajanjem podpore, ko je bilo potrebno, učenjem in ohranjanjem spominov na te čase… 20:37:03 [Kali] Spomnimo se tudi tega, da je bil vsakdo od nas na svoji duhovni poti, in ni bilo pravih ali napačnih poti; in da se še naprej učimo… 20:37:17 [Kali] Spominjamo se časov med fizičnimi življenji, ko smo odvrgli fizična oblačila in nadaljevali z učenjem… 20:37:39 [Kali] In spet smo izbrali obdobja, ko smo bili fizični, da bi pomagali, ko je bilo potrebno… 20:37:48 [Kali] Te spomine imamo, oboje, skupaj in narazen ene od drugih… da si pomagamo med seboj, v časih, ko izgubimo smisel… 20:37:59 [Kali] Ti spomini se vračajo, nas preplavljajo, medtem ko stojimo tam in sprejemamo svetlobo… 20:38:17 [Kali] Razdajali se bomo za izboljšanje človeštva… 20:38:34 [Kali] Čutimo bolečino Zemlje, medtem ko kot njeni otroci rastemo skozi njene lekcije, nekatere lekcije so hitrejše od drugih… 20:38:58 [Kali] Zopet čutimo potrebo po tem, da pomagamo…posijati naši notranji svetlobi, da pomaga razsvetliti poti ostalih… 20:39:09 [Kali] To je naše doživetje učenja in tako rastemo s tem, ko pomagamo drugim, da rastejo… 20:39:23 [Kali] In na tak način se vržemo proti temu vedno se spreminjajočem svetu, da se rodimo med njegovimi ljudmi… 20:39:35 [Kali] Potovali smo proti toku reke časa, do našega prvotnega mesta… 20:40:01 [Kali] Hvala, ker ste delili to potovanje z menoj… 20:40:08 [Kali] Mi smo Ljubezen, Mi smo Svetloba, Mi smo ENO… 20:40:28 [Kali] Svetle blagoslove…… |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 00:27:27 mind wrote on 06.01.2003 at 21:57:44:
Teorija evolucije seveda ne more pojasniti začetka ali konca časa, saj to tudi ni bil ne njen namen ne ambicija. Njen namen je bil razložiti in razumeti, kako se lahko biološke vrste pod različnimi vplivi okolja spreminjajo v druge vrste, skratka, kako lahko nastajajo nove (živalske) vrste, od katerih je ena tudi naša, človeška vrsta. O začetku in koncu časa zna več pojasniti fizika, saj nenazadnje je čas fizikalni pojem. Mnogi filozofi, čeprav ne vsi, so dolgo predpostavljali, da je čas tako v preteklost, kot v prihodnost neskončen, a se je v prejšnjem stoletju izkazalo, da temu ni nujno tako. Najprej se spomnimo, da čas ni nekakšna absolutna ter od vsega drugega neodvisna filozofska kategorija. Kot fizikalno količino, se ga da natančno meriti, ima pa še eno, na prvi pogled manj očitno lastnost, namreč, da lahko obstaja le v tesni povezavi s prostorom, torej v vesolju. Zaradi tega se v novejših teorijah omenja prostor-čas, kot nekaj nerazdružljivega. Brez vesolja tudi časa ni. V kakšni odvisnosti je čas naprimer od hitrosti in od količine snovi obstajajo zelo natančne in v praksi preverjene relativistične formule. V bližini masivnih objektov teče čas počasneje. Znotraj tako masivnih objektov, da jim ne more ubežati niti svetloba (črne luknje), se čas celo ustavi, kar pomeni, da tam časa ni. Da ne bi zašel v prevelike podrobnosti, naj omenim le še to, da so pri iskanju rešitev kozmoloških enačb že pred približno tridesetimi leti našli rešitve, ki poenostavljeno povedano pravijo, da ima lahko tudi čas svoj začetek in konec. Podrobnosti si lahko vsak poišče sam v številni literaturi, posebej zanimiva in od mene priporočljiva pa je pred kratkim v slovenščino prevedena knjiga S.Hawkinga: "Vesolje v orehovi lupini", kjer priznani znanstvenik na poljuden in lahko razumljiv način, ter z veliko tudi zabavnih ilustracij med drugim razlaga tudi teorije o začetku in koncu časa. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 07.01.2003 at 08:19:20 Quote:
Pr vprašanju kdo smo gre za poskus, da bi se logoično utemeljil. Ampak kako se logično utemeljit, ko pa smo kozmos v malem, ki ga poganja prav ta logos? Ok., spravmo se logično utemljevat najprej kozmos, da se bomo pol v njem empirično razpoznal. Ampak pri spoznavanju kozmosa smo spet omejen v lastni logiki: to, kar se ne da misliti, je znotraj omejeno s tem, kar se da misliti. Zunaj teh meja se razprostira mistično: jaz, bog, smisel sveta itd. Ker nam pravi logika, da je rešitev življenjskih problemov vidna v tem, da ti problemi izginejo, potem je jasno, da se z logiko jaza, boga in smisla sveta še lotili nismo. Čeprav smo odgovorili na vsa možna znanstvena vpršanja, se se naših bistvenih vprašanj še dotaknili nismo. O čemer ni mogoče govoriti, o tem moramo molčati in zato ostaja razreševenaje bistvenih življenjskih vprašanj v polju mistike. Tko nekako je na začetku 20. stoletja dunajski filozof ludvig wittgenstein razmišljal v svojem traktatu. Zato ni se ni za čudit, da imajo aryanove vede popolnoma vse kompetence, da tud v začetku 21. stoletja razrešujejo vsa bistvena življenjska vprašanja (tud tega kdo sem jaz) boljš kot še taka na logiki uteljena znanost. V polju mističnega pač empirično učinkovito potrjujejo logično ugotovitev, da 'je rešitev življenjskih problemov vidna v tem, da ti problemi izginejo': - če mamo probleme z zanavanjem materialnosti, zakaj bi jo sploh priznaval? - če mam problem s sabo kot človekom, zakaj ne bi bil eno z bogom ? ??? :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 11:51:54 zdej smo ze tok delec prsli, da smo ugotovil da nam cutila ne morjo dat dokoncnega in zadovoljivga "videnja". nekateri se pol obrnejo na razum. nekateri pa se spustijo v meditacijo. meditacij pa je seveda vec vrst, glede na koncept itd itd. ker veste da je moj nick aryan ki pomeni da sledi Vede, vam bom spodi dal en odlomk iz ene knjige, v kateri je razlozen tocn okol tega. Vede so v bistvu "zapiski" Vyasadeva, ki so nastali po njegovih razlicnih meditacijah in njihovih razlicnih zmoznostih penetracije v trancendenco. upam da vam bo pomagal, tud jaz mam ze par izkusenj iz tega podrocja. upam da bosta vsaj titud in mind in pa tud gape in bardo_thodol pozorno prebrala, da bomo lahko skupi pol razlabljal. znotri vam bom pomagu se v oklepajih pomen ksnih besed da bo lazje. ne mi zamert prosim. sanskrit izraze bom dal v italic. In the pramana-khanda division of Tattva-sandarba (to je ta knjiga), Jiva Goswami (avtor, in hkrati eden izmed najozjih ucencev Sri Caitanya Mahaprabhu-ja) establishes his pramana (dokazilo, evidence) that which will serve as final and conclusive proof of his statements. Throughout the Sat-sandarbha (vecja knjiga, 6 razprav o Absolutni resnici, med katerimi je tattva sandarbha ena izmed njih, ta iz katere odlomek je tuki), Sri Jiva puts forward many postulates (visaya) and many doubts (samsaya) that arise as to the validity of those postulates. He will also strengthen those doubts by arguing strongly (purvapaksa) against his own postulate. He then gives the proper conclusion validating his original postulate (siddhanta) and demonstrating as well that his conclusion has been arrived at in due consideration of context (sangati). In doing so, he cites his established pramana (dokazilo). This section of Tattva-sandarba is vital to the entire Sat- sandarba, for without understanding it, one will not be able to appreciate the conclusive knowledge (prameya) which follows. Sri Jiva states, "To establish that which has just been mentioned....the standard of valid knowledge will be judiciously decided." People who have misidentified themselves with the material body are subject to four defects: confusion (bhrama), inattention (pramada), deception (vipralipsa), and imperfect senses (karanapatava). As a result of this, Jiva Goswami concludes that their experience in and of itself is not acceptable as valid and conclusive knowledge. (to je vazn razumet) That humanity is crippled by these defects should be apparent. Bhrama, or confusion, begins with the jiva soul's misidentification with the material body. We want to make our bodies perfectly healthy, beautiful, and so on, only because these are qualities of the soul, which is now identifying erroneously with the body. Because the soul is a unit of perfection, it wants to make the body as perfect, while unaware the the body is different from the self. One might question just what kind of perfection the soul has when it is capable of being deluded into misidentifying with the material body. This query is answered in the prameya section of Tattva-Sandarbha. At this point, Jiva Goswami merely wants to shed light on the imperfections of the materially conditioned state of consciousness, a state of confusion. Not only do we confuse ourselves with our bodies, we also sometimes mistake one material object object for another, as in the classic example in which one misidentifies a rope to be a snake. Thus bhrama, or the tendency to be illusioned, extends from our illusion about our own self to illusion about other material objects as well. Pramada, or inattentiveness, occurs when the mind and senses are focused on the same sense object at the same time. For example, if our eyes are focused on a form but our mind is not, we do not experience everything that could about that form. This inattentiveness results in our making mistakes. Because we are not attentive in school, we make mistakes when tested. This attentiveness, or the tendency to make mistakes, is a natural condition of our material life. Vipralipsa, or cheating, occurs to the extent that we are in material consciousness, for material consciousness amounts to not acknowledging the proprietorship of God. Karanapatava, or imperfect senses, means that every sense is limited. With our eyes we cannot hear. With our ears we cannot see. Describing these limitations of the senses implies that there are senses that are not defective. This is so in the case of Krishna's senses, which are said to be interchangeable. Senses are also defective in terms of the particular function they are designed to perform. Eyes are designed for seeing, yet even when functioning in this capacity they often give us imperfect information. Sometimes their capacity is impaired by circumstances, such as the amount of light provided or the distance of the object from the viewer. Even under ideal circumstances, however, they can provide imperfect information. The senses also fail us when we attempt on their strength to understand spiritual subject matter, which lies beyond their jurisdiction. Thus one crippled by the senses cannot provide valid testimony as to the nature of truth. Therefore Jiva Goswami summarily rejects those who are handicapped by these defects and labels them as unreliable (nezanesljivi viri info). He finds reason, thereby, to conclude that sense perception (pratyaksa), the most common means of knowing, is not capable in and of itself to serve as valid and conclusive evidence. (to je taprvi nezanesljiv) While animals are equipped with senses and little if any reason, humans are said to be rational animals. Dogs howl and jump up at the moon, assuming it is within reach. Lacking sufficient reasoning, they cannot under-stand that although the full moon appears within reach it is actually far, far away. The sun appears to our eyes as a glowing mass about the size of a basketball. With the help of reasoning, however, we can understand that the sun is larger than the earth on which we are standing, yet millions of miles away. The power of reasoning is great, greater than the power of the senses. Brain is more powerful than brawn (moc misicevja), and mind mightier than matter. Logic comes to our aid where the senses fail us. In the Vedic tradition, logic (nyaya) is five-sided as opposed to three-sided logic most common in Western culture. In Western logic, an argument is supported by a major and minor premise (nacelo). The major premise contains the major term that is the predicate of the conclusion, and the minor term that is the subject of the conclusion. Common to both premises is the middle term that is excluded from the conclusion. A typical example is: "Every virtue is laudable, kindness is a virtue; therefore, kindness is laudable." The Vedic tradition's five-sided logic begins with a statement followed by a reason. This is followed by a major premise in the form of a rule, which is followed by an example. Lastly the conclusion is reached. For example, one can state that "behind the mountain there is fire." The reason in support of this is "because there is smoke". The rule is "wherever there is smoke, there is fire". This is followed by an example, from which the conclusion is drawn. In either case, Western or Eastern, Sri Jiva contends that logic is not capable of delivering conclusive evidence as to the nature of truth. In the example of smoke and fire, universal application is lacking. One's premise may not be true in all instances, and it is virtually impossible to experiment in all circumstances to find out if this is so (tko kot v to upa znanost). Smoke can exist where there is not fire. Should rain put out a fire behind the moun- tain moments before the smoke comes into our view, we would be mistaken to conclude that there is fire behind the mountain merely because we can see the smoke. If we consider universal application imperative (nujna), inference (sklep) is inconclusive. Thus Sri Jiva also rejects anumana (inference) in his search for a perfect pramana. (to je tadrug nezanesljiv vir) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 11:52:29 Altogether Jiva Goswami discusses ten pramanas (dokazil) in his Sarvasam-vadini, a commentary on Tattva-sandarbha. Seven of the pramanas discussed therein, however, are all dependent upon pratyaksa and anumana. In Tattva-sandarbha, Jiva Goswami exposes the shortcomings of relying on either of these two pramanas and thus disqualifies the other seven as well. After finding the other pramanas imperfect, Jiva Goswami introduces the reader to sabda pramana, or revealed sound (razodet zvok, ki se slisi pri notranji meditaciji) appearing in the world. Words of those handicapped by the above-mentioned four defects are not reliable, but words that come from a plane free from those defects are most reliable. Here begins an explanation of the significance of the sabda pramana. It is important to note that Indian theological systems rely heavily upon scripture. Sri Jiva's acceptance of sabda is hardly a lone voice. All six darsana's of Indian theism accept the sabda as a valid means of knowing. Reliance upon sabda is fundamental to Vedanta. Vedanta tells us that without scripture, the written manifestation of sabda known as sastra pramana, Brahman (absolut spirit, truth) can never be realized, sastra-yonitvat. That which can be known by other means is not the subject matter of the sastra (scripture). The subject of the sastra is categorically different from that which can be understood through reasoning and sense perception, as the sastra is categorically different from the senses and the intellect. Often Hindu spirituality is thought of in the West as a "mystical" tradition, as opposed to the scripturally based "rational" tradition of the West. Nothing could be further from the truth. This misconception is perhaps the greatest distortion of the Hindu tradition found in popular "Eastern mysticism". Just what scripture is, however, is often explained more rationally by Eastern practitioners than by popular Biblical advocates. For the most part, there is also greater emphasis on, and in-depth explanation of, the mystical experience of transcendent life in the Hindu scriptures than the explanation found in the scriptural tradition of the West. Furthermore, the West's Bible is not considered sacred sound in the same way as the sastra is. The Bible, although divinely inspired, has human origins. It is not, therefore, considered sabda. Sastra is independent of both pratyaksa and anumana. Sastra pramana alone is independent of all others, and it alone is reliable in all circumstances. Other pramanas when viewed as subordinate to sastra also become reliable. Only unaided by sastra are they rejected. If that which we perceive without senses does not contradict the sastra, that perception is valid. Reason directed and illuminated by sastra plays an important role in the systematic inquiry into Brahman (truth). The important principle here is that those now experiencing imperfection, materially conditioned jivas-souls, require help from the plane of perfection to know perfection. Everyone wants perfect knowledge. The only variable remaining is how one goes about achieving it. According to Sri Jiva, imperfect means of knowing will not produce perfect knowledge. Perfect knowledge is just that-perfect. It's perfection necessitates that in the least it is conscious as are we, this being our essential and higher nature. Perfect knowledge is not something inanimate over which we conscious beings can rule (to je zlo vazn). If we approach perfect knowledge with the imperfect idea of subordinating it to ourselves, we will never know perfection (to pa se bolj). Rather such perfect knowledge, being superconscious, is venerable by us. If it so chooses to reveal itself to us, then only can we know it. Sastra represents the plane of perfect knowledge exercising itself in relation to the plane of imperfection, within which we units of relative perfection at present dwell. Sastra pramana has no human origin. It is apauruseya, not created by any human being. Apauruseya also means that which is eternally existing without beginning. To help us conceive of the eternal nature of the Vedas (the prime example of sastra), they are sometimes described metaphorically as the breath of God. Just as one breathes for the entire duration of one's life, similarly the Vedas are eternally existing along with Godhead. They manifest from time to time, and therefore at times they are unmanifest to human society. In its cruder form, sastra is constituted of codes of working direction for humanity. In its subtle expression, it directly reveals the nature of the self unfettered by material nature. It's sole subject is Brahman, the absolute, about which the sastra speaks both indirectly and directly. The apauruseya nature of the sastra does not preclude it from being written down and disseminated through humanity; rather, it implies that its meaning merely manifests in written form at a certain point in human history. (to je tud vazn vedt) Sastra is the Veda, whose nature is eternal and from which the world has come. Through Vedic revelation, Brahma, the creator, is said to have created. It is that sound revelation that purifies the senses of those who repeatedly hear it. Only through knowledge derived from sastra can we rise above the limits of our own logic and enter the land of the soul, which is ever superior to intellect, even as intellect is superior to mind, mind superior to senses, and senses superior to gross matter consisting of sense objects. Inferior means cannot reveal superior ends (zelo pomembno). Mind can understand senses, but senses can never know the mind. Intellect, being inferior to the soul, does not have sufficient power to reveal the soul. Intellect's power is itself derived from consciousness. How then can it shed light upon the soul anymore than a candle can shed light upon the sun? This is the argument that leads us to sastra. Sastra is the infallible pramana because it is handed to us through an unbroken chain of disciplic succession (guru- parampara) consisting of reliable persons. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 11:52:44 Sastra is the experience of eternal knowledge heard by realized souls and subsequently voiced by them. It was manifest in the heart of the creator Brahma, spoken by him to form the world, and later compiled and edited by God incarnate, Krishna-dvaipayana-Vyasa, and his disciples. Sastra comes to us as the voice of one who has seen something wonderful and is pressed to tell us about it. Hearing such may indeed afford the greatest impetus for one who has not yet seen reality. Sastra shows the way, upon which following one sees for oneself. It is in-depth speech about that which one can never say enough, iksater nasabdam. The sastra implores us not to do away with language and logic, but to use them to their fullest potential. Study of the sastra reveals the necessity for adopting transrational means of knowing. The Vedas inspire their reader, theoretically as to the goal and practically as to the means of reaching that goal. In this way, through the medium of pen and paper, reality informs us about itself. Sastra thus directs us beyond its outer representation in words to embrace the spiritual reality its sound corresponds with. In doing so, it taxes the limit of our reasoning power. A doubt may arise as to how a mere book can be held so high. Books are usually a product of human thought and language, inadequate in so many ways. Are not the sastras also the product of human minds? Why should the sastras be considered differently? However divine their origin may be, even if we grant for the sake of argument that they are from God himself, books still have not arrested divinity and held it prisoner in human lang- uage. How can the sastra, while using though and language, be used to prove that which is beyond the reach of both mind and speech? These are pressing questions. Their answers lie in proper acquaintance with the nature of consciousness. In short, the pure consciousness of the absolute is not restricted as matter is. It is beyond the jurisdiction of matter. It can do what matter cannot. It can take the form of that which is material and remain spiritual at the same time, appearing as the deity, the sastra, and so forth. The divine word for Sri Jiva is itself Brahman. He advocates the doctrine of varnavada, originally developed in the Mimamsa school. Although Sri Jiva differs significantly from the Mimamsa school as to the import of the sastra, he concurs with them as to the eternal nature of the Veda. How is the sastra eternal? How does it differ from ordinary speech? It differs in two ways. Although its words are the same as those of ordinary speech (Sanskrit), its word order is different. The word order of the sastra is not dependent on the determination of any individual. As the sequence of the Vedic words is eternally fixed, so is the relationship between Vedic words and the objects they seek to describe. There is an innate relationship between the Vedic words and their objects. This relationship is not something determined by convention in human society. Sastra, the written form of the eternal sabda, is the faithful reproduction in a physical medium of that which has always existed. It is an empirical yet spiritual manifestation that occurs repeatedly. Sastra appears and disappears in time and space as the world of time and space itself appears and disappears in an endless cycle. In the doctrine of Varnavada, divine sound has four dimensions, only one of which is the outer sound that the common person perceives. Because of sastra's particular arrangement of words and the innate relationship between those words and their objects, if one regularly recites the sastra and follows its directives, one can become acquainted with all the dimensions of sound and realize Brahman. Yet sastra does not tell us that by reading or understanding its conclusions with our intellect the absolute will thus be realized. This is not it's claim. It does not seek to prove by its argument and reasoning that which itself is beyond proof, being eternally self-established. Proof lies in our experience alone of that which is, of that which we are in essence-units of consciousness. Proof of the validity of sastra itself as a valid means of knowing lies in those who have realized its subject through the means recommended therein. And they have not hidden themselves from us. The sastra reasons with us to take up the means of experiencing its subject and thereby to experience our true self. Those who have realized such descend again to our human reality and speak to us in the common language of humanity, that of reasoning, as well as in joyful exclamations about what they have seen. They are the firsthand witnesses whose testimony is the final word. Printed, it becomes sastra, revealed knowledge, free from human defects. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by BonSens on 07.01.2003 at 12:04:41 :o Kdo pa mislš, da bo tole bral? ::) Sej so ti že povedal, da to nima haska! |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 07.01.2003 at 12:08:08 Quote:
Bardo, verjetno ti je znano da je čas relativen oz. odvisen od percepcije. Zato tudi zival drugače doživlja čas. In zato ga tudi mi doživljamo različno, pa vendar zelo podobno. Podobno pa ga doživljamo zaradi učenja saj smo naučeni koliko traje 1 dan ali 1 ura. Verjetno ti je tudi znan primer dvojčkov, od katerih eden poleti v vesolje z hitrostjo, ki se približuje svetlobni. Ko pride nazaj je njegov brat starejši on sam je mlajši. In kaj zdaj ? Se je za njega ustavil čas ? Čas se ni ustavil. In relativnost časa nima ničesar skupnega z upočasnitvijo ali pospešitvijo časa. Gre za to, da se spreminja hitrost delovanja celotne materialne strukture ali sistema vse do najmanjših atomov. Torej tistemu dvojčku ki je poletel v vesolje se ni ustavil čas, ampak je njegovo telo (materialna struktura) delovalo počasneje, torej vse od bitja srca do pretoka krvi in seveda tudi rasti celic. Glede same evolucijske teorije: Večina ljudi pač verjame različnim znanstvenikom ne računajoč na to, da tudi ti znanstveniki živijo v svojem filozovskem in ideološkem svetu. Npr. čeprav je nekemu znanstveniku popolnoma jasno, da slučajni oz. naključni dogodki ne dokazujejo ničesar razen zmede in nereda, bo ta isti znanstvenik-evolucionist slepo trdil, da je ta čudežni svet kateri se kaže tudi v človeku nastal slučajno oz. da je vse skupaj bilo podvrženo naključju. Naprimer takšen znanstvenik-boiolog priznava, da obstaja "nerazumljiva" harmonija v molekuli proteina in da je je verjetnost, da je to nastalo slučajno čista nula. Ampak ta-isti znanstvenik kljub temu trdi, da je ta-isti protein nastal SLUČAJNO, bilion let prej v primitivnem zemeljskem okolju. In ta znanstvenik se ne ustavi tukaj, on brez dvoma trdi, da je nastal ne samo en, ampak milijoni teh proteinov, ki so se potem nekako čudežno povezali v eno celico. Vse to bo ta znanstvenik trdil z gotovostjo. In ta znanstvenik se imenuje evolucionist. Prav ta človek pa ne bi nikoli dejal, da so trije cigli ki ležijo poravnani enden na drugem v takšno stanje prišli slučajno. Seveda, bil bi proglašen za bedaka. Ampak čudno je , da takšen človek zna racionalno ocenit vsakodnevne preprostejše situacije obenem pa dajati tako zelo neracionalne zaključke o svojem lastnem obstoju. Teorija evolucije je torej zanikana v samem startu. Ali lahko verjamemo tej pravljici, da so nastali prvi proteini kot produkt miljontih slučajnosti in so se organizirali v eno harmonijo oz. celico in so se potem spet z produktom triliontih slučajnosti združile te celice v neko harmonijo - v živo bitje ? In iz tega kasneje spet na podlagi očitnega zanikanja verjetnostnega računa razvile ribe, ki so se potem preselile na kopno in iz katerih so nastali plazilci, ptice in miljoni drugih vrst ? Vse to je nastalo brez enega samega samcatega verodostojnega dokaza...vse to je le teorija. Znanstvenikom še do danes ni uspelo najti medvrst kot so naprimer pol-ribe ali pol-plazilci. Poleg tega niso mogli dokazati v svojih zelo razvitih laboratorijih nastanek niti enega samega proteina ki naj bi nastal-tako trdijo sami v primitivnih pogojih. Oni torej sami sebe zanikajo in sami dokazujejo, da se niti v enem trenutku preteklosti ni niti se nikoli v prihodnosti ne bo zgodil proces evolucije. Seveda pa ne smemo evolucije enačiti z adaptacijskimi spremembami, ki so znanstveno dokazane in ki jih spremljamo v živo tudi dandanes. Soočeni z vsem tem, se znanstveniki-evolucionisti opirajo le še na prihodnost. Da bodo v prihodnosti njihove teorije potrjene. Že zdaj pa jim bi moralo biti jasno da se to nikoli ne bo zgodilo. Tako je tudi bilo vse do danes. Čeprav je danes jasno (za časa Darwina se je pač to zdelo mogoče ) da je celica tako preveč "komplicirana" , da bi lahko nastala kot plod nekih slučajnosti. No obstoj Boga se mi po vsem tem zdi enako ali pa celo bolj verjeten kot evolucijska teorija. Bo pa mi seveda (upam) samo življenje in izkušnje pokazale KDO SEM, ali pa tudi ne :-/ Ampak predvsem se mi zdi pomembno, da se slepo ne poslužujem znanstvenih teorij (dokler niso vedeli da je zemlja okrogla so verjetno imeli zelo popačen pogled na to Kdo smo) zato sem pripravljen najprej predvsem poslušati še druge razlage tega Kdo smo in se potem ravnati v skladu z vsemi informacijami, ki jih imam. Imam pa med drugim tudi informacije o raznoraznih fanatizmih, in zato tudi to informacijo jemljem z vso resnostjo in pod čim širšim zornim kotom. LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 12:08:50 bonsens : tole bo bral vsak iskren clan tegale topika v katerem se pogovarjamo o tem "Kdo smo?". ker je to eno izmed najvecjih vprasanj s katerim se clovek sreca v svojem zivljenju, bo tist ki ga to res iskreno zanima prebral in tud ogotovil, zakaj tega do zdaj ne ve (kdo je) in kako bo to ugotovil in kaj bo s tem pridobil. jaz sem preprican da tud tebi ne bi skodovalo ce bi sel pozorno skozi text. ce pa kej ne bos razumel glede anglescine ali smisla texta lahko pa kadarkoli vprasas. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 07.01.2003 at 12:18:27 tuki morm dat bonsensu prav ... zaradi takih in podobnih ogromnih textov men ne znese sodelovat v debati, v realnem času, ampak grem pol z zaostankom čez ... kar ni nič narobe ... mogoče tko tud mora bit ... definitivno pa si ne morem med šihtom prvošt brat tiste angleščine zgoraj ... ostalo nekako še gre ... to pa ni varjante ... pa kasneje, tko kot vedno pri aryanovih temah ... dej aryan, probi več slovenščine uporabljat, če ni v slovenščini to napisano, napiš ti, če bi nam rad pomagu da razumemo kar kdo še ne razume. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 07.01.2003 at 12:28:45 Kaj pa ljudje, ki so imeli kakšno (ob)smrtno izventelesno izkušnjo (proti svetlobi, svetlobnim bitjem, globji vpogled v svoje življenje...), ali pa zgolj mistično doživetje; oni pa izvedo kdo so? Ali lahko ubesedijo doživetje? Ali je sploh smiselno iskat odgovore na razumskem nivoju? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Andres on 07.01.2003 at 12:51:52 Little! Saj niti ne rabiš imeti težko preizkušnjo, da vidiš tunele in ostalo kar sledi, da se zaveš kdo smo. Na forumu vem za vsaj tri uporabnike, ki so bili pred tem že skupaj. Nekoč pač, v davnih časih. Andres |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 12:54:50 gape : se zavedam tega kar pocnem in tud men ni lahko, da vas tok mucim in tud sebe s temi angleskimi texti. skor pa se upam obljubit da je bil tole zadnji vecji angleski text, ki pa je iz mojega vidika najbolj pomemben od vseh dosedajsnih. tam notr se razpravlja o razlicnih instrumentih zaznave in njihova nezanesljivost ali zanesljivost. nben od nas noce zvedt necesa sam na pol ali popaceno. se pa drgac opravicujem tebi in ostalim. littlestar : ko bos prebrala text, bos ugotovila kaj je razum kaj so misticna dozivetja, kaj pa je razodetje in razlicne globine tega razodetja, ki je v koncni fazi nujno potrebno ce hocmo vedt Kdo smo? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 07.01.2003 at 13:00:17 Andres wrote on 07.01.2003 at 12:51:52:
Aja? wrote on 07.01.2003 at 12:54:50:
Obljubiš? :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 13:02:13 mind wrote on 07.01.2003 at 12:08:08:
V mislih sem imel objektivni fizikalni čas, ki je obstajal tudi takrat, ko ni bilo še nikogar, da bi ga percepiral in je torej neodvisen od percepcije. Glede evolucije: Kot se ti ne moreš sprijazniti s tem, da so lahko zakonitosti, ki vladajo v naravi, zadostne, da bi lahko proizvedle nekaj tako kompleksnega, kot je naprimer živa celica, tako se jaz ne morem sprijazniti s predpostavko, da se je pred petimi milijardami let, po formiranju osončja in zemlje iz medzvezdnega prahu, po njej s "kanglico sprehajal" nekakšen stvarnik (kot oseba?) in skup sestavljal molekule. Če že omenjaš izračune verjetnosti, bi lahko pomislil tudi na možnost, da je morda s temi izračuni nekaj narobe, kar se je skozi zgodovino že ničkolikokrat primerilo. Spomnil sem se recimo slavnih izračunov, ki so "dokazovali", da predmeti, težji od zraka ne bodo mogli nikoli leteti, ker so bili ti izračuni pomankljivi in enostranski, niso upoštevali naprimer vzgona. Kakorkoli že, ali se ti ne zdi, da malce podcenjuješ potenciale (neosebne) narave? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 13:42:57 Sem prebral tole o sastri in moram reči, da je napisano tako, da se moram v glavnem kar strinjati. Malo sem skeptičen ob izjavi, da je mogoče z rednim citiranjem sastre realizirati Brahmana, vendar konec koncev, če zen mojstri trdijo, da je mogoče doživeti razsvetljenje s kuhanjem čaja ali s streljanjem z lokom, potem res ni razloga, zakaj ga ne bi tudi z recitiranjem saster. Še eno podvprašanje: ali pomeni omenjani sabda isto, kot Šabd, ki ga omenja Johnson kot zvok Slišnega Življenskega Toka v Poti mojstrov? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 07.01.2003 at 13:53:09 Quote:
Aryan, jest nism hotu povedat samo tega, da logika ne more dat 'zadovoljivega videnja'. Sem hotu predvsem predstavit, da logika, če hoče bit dosledna sama seb, dopušča široko, tko rekoč neomejeno polje za delovanje mistike. Enako pa bi zato človek pričakoval, da mistika prepušča enko šiko in nemojeno polje razumu in logiki. Skratka, aryan, jest sem hoto bit mal ciničen, ko sem ti na citatu unga filozogafa, da 'je rešitev življenjskih problemov vidna v tem, da ti problemi izginejo' odpiral prostor za izginotje problemov na mističen način. Ti si zagrabu pa spet spustu pet strani čudežne megle (mist=megla), v kateri se ti bistveni problemi jaza/smisla/boga po mojem res tud dejansko razrešjo. Zakaj? Ker obidejo vzročno posledično logiko reševanja problemov s tem, da jih razglasijo za prividne, za posledico poistovečanja z neobstoječim (mayo). Je čist logično in experimntalno ugotovljivo, da s posredovanjem take megle problemi zginejo in se trpljenje zmanjša. No, jest sem bil dost cajta obremenjen s tem, da bi bistvena življenjska vpršanja reševal predvsem razumno/logično utemljeno, ampak se je v praksi skor vedno izkazal, da je tud zame boljš, da se zanesem na svojo boljšo polovico, ki ma za usodne življenjske odločitve (vsaj zame oz. men kot racionalistu neduomljive) mistične utemeljitve. Z zanesljivostjo lahko trdim, bi se po tej logiki tud men zamanjšujejo moji življenjski problemi al drugače povedano: si jih ne ustvarjam več tam, kjer bi naju utegnili iztirit iz najine na ljubezni (in ne nakšni materilani mayi) utemljeni poti usode. Tko najin lajf skuša bit eno kolkr-tolk racionalno sledenje enih intuitivnih uvidov, ki vsaj po moje zarad takega načina reševenja življenjskih problemov ostaja znotraj polja ljubezni in vzdržuje eno še znosno dozo trpljenja. V tem smislu je bil moj cinizem prazaprav neumesten in je bolj poskus enega zatrtega racionalista, da v lastni logiki najde luknjo, da si milostno dovoli bit neracionalen, da sproba, če bi mu blo tako boljš znesl. Skoz luknjo, ki sem si jo tak način način odpru, je aryan brez zadržkov zdrknu, lahko pa bi vsaj kdaj pa kdaj še kdo vsaj pokukal. Bardo, kaj praviš? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 07.01.2003 at 13:57:16 Ups, bardo, je povedal svoje... nism vidu prej. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by MIND on 07.01.2003 at 14:02:41 bardo: jaz nicesar ne dokazujem oz. poskušam dokazati. ne gre se za to, da jaz poskušam dokazati ali je resnična teorija o evoluciji ali teorija o bogu ampak sem poskusal samo primerjati verjetnost ene in druge. In obe imata "luknje" zaradi katerih ne bom nikoli slepo verjel v eno izmed njih, razen če mi boš ti uspel zapolniti te luknje v "evolucijki" teoriji ali pa aryan v "božji" teoriji. In luknje bodo zapolnjene takrat, ko se bom lahko tako z razumom , telesom kot čuti zavestno praktično sprehajal po ravnini brez lukenj, in bom ob tem seveda užival. Seveda pa vsak dvom v ravnino zmanjšuje ta užitek. Bomo videli. LP |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 14:12:53 titud : ljubezen, harmonijo, sreco ustvarjata vedno dva. dva ki se med seboj dopolnjujeta. da pa se lahko dopolnjujeta morta oba hkrati priznat da sta nepopolna. to priznanje je najvecja nadloga nasemu egu. na podobn nacin si ti ugotovu ta princip s svojo boljso polovico in tud ona po moje isto cut. problem nastane sam takrat, ko to ne znamo prevest v vecnost. to je pa zato ker se zmotno poistovecamo s telesom in umom, ki sta prvi katkotrajni, drug pa dolgotrajni nosilec srece. ko bos spoznal sebe kot princip "vecnosti" bos tud znal sprejeti vecnega Boga in vajin skupni odnos. da je pa je to sploh v "obsegu" moznosti, bos mogu it pa nad znanje ki ga pridobis skoz cutila in razum. mistika je le ena polovica uma, druga pa je logika. "razodetje" pa se dogaja nad tem istim umom. nad mistiko in nad logiko. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 14:19:30 Bardo_Thodol wrote on 07.01.2003 at 13:42:57:
me veseli da se strinjas. ampak to pomeni, ce bos vzel za "dokazilo" sastro (Vede) pol bos mogu hkrati opustit teorijo evolucije, kar pa ti po moje ne bo ciz lahko. vsaj takoj ne. Quote:
s samim recitiranjem sastre ne bos realiziral Brahmana, ampak le ce bos sledil navodilom sastre. to kar zen mojstri oznacujejo za razsvetljenje je le "preblisk" non-dual realnosti, ki pa ga ne morjo dolg zadrzat niti jim ni ciz tocno jasn kako so tist sploh dosegl. ko probajo se enkrat, jim seveda ne rata, ker niso ciz pozorno na tist cemur mi pravimo vdanost. Quote:
sabda se res prebere shabda, ki pomeni v prostem prevodu iz sanskrita zvok. ce pa je tisti "zvok" ki ga opisuje Johnson tudi "shabda brahman" pa bi blo treba prevert. brahman pomen absolutna resnica, oz. zvok ki emanira iz nje. se prav more tista resnica ali tisti zvok met univerzalno aplikacijo v vseh pogledih. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 14:35:46 wrote on 07.01.2003 at 14:19:30:
Nikar ne skrbi zame, tole kar sem prebral, po moji oceni v ničemer ne nasprotuje evoluciji :D |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 14:41:16 bardo_thodol: to kar si ti prebral je "ontologija" ali resnica ki se pritice Vedskih spisov. bi blo pa res zanimivo vidt, kje v Vedah si ti prebral verze, da z njimi lahko podpres evolucijo kot jo opisujejo znanstveniki ali teorije o "prapoku" ipd. bi bil vesel par "kvotacij" ce mi jih lahko ponudis. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 14:56:28 wrote on 07.01.2003 at 14:41:16:
Ved res ne poznam toliko, da bi ti lahko postregel s citati. Bi me pa zanimalo, če imaš kakšne, ki dokazujejo nasprotno. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 15:06:59 Bardo_Thodol wrote on 07.01.2003 at 14:56:28:
za zanimivost pa se tole : Albert Einstein : When I read the Bhagavad-Gita and reflect about how God created this universe everything else seems so superfluous. zanimivo, a ne? ne bi pricakovali za znanstvenika njegovega kova. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 15:39:35 wrote on 07.01.2003 at 15:06:59:
Gito sem bral in vem da so jo prebirali tudi mnogi priznani znanstveniki. Menda je Openheimer po tistem, kar se je zgodilo v Hirošimi, pretreseno citiral nek odlomek iz Gite, ki gre nekako tako (se ne spomnim točno) "... sem kreator in sem uničevalec ... Glede na zanimanje za Bhagavadgito in njeno pogosto prebiranje izgleda, da vendarle ne nasprotuje spoznanjem, do katerih so se znanstveniki dokopali, prej bi rekel, da jih na nek poetski način zaokrožuje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 15:53:13 se prav ce si seznanjen z vsebino gite, pol te lahko za par stvari vprasam ne? poglej v 2go poglavje kjer Sri Krishna govori o naravi duse in telesa. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 07.01.2003 at 16:01:43 Se mi zdi, da si z evolucijo ne moremo razložit kdo smo. Tud če vso naravoslovno pa humanistično znanost usmermo v kreiranje takega okolja, ki nas bo evolucijsko po-ustvralo, bomo smemu seb ostal enako nedoumljivi. Kozmični red/logos/um lahko uporabljamo kolikorkor hočmo, a nam bo zato še vedno enako nedoumljiv kot smo mi samemu seb, saj smo mi sami itak nejgova po-ustvaritev. Po moje je nekaj podobnega zapisano tako v vedah kot v genezi in ne vidm razloga, zakaj sveti spisi evoluciji ne bi priznavali vsaj uprabno-praktične vrednosti, saj spoznajsko/ontološke itak nima in ji te zato ne morejo niti vzet. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 16:03:07 Knjige nimam pri roki, sicer pa jaz na BhagavadGito gledam predvsem kot na dobro poezijo in ne kot na nekakšno znanstveno razpravo, v kateri so dokazana dejstva. Nekako podobno, kot če berem naprimer Goethejevega Fausta, ki zna biti tudi zelo inspiratoren. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 07.01.2003 at 17:05:16 http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1041246058;start=120#124 ljudje ki se zmotmo identificirajo z materialnim telesom so podvrženi 4 napakam: zmešnjava, brezbrižnost, zmota, nepopolna čutila. kot rezultat tega, lahko sklepamo, da njihova izkušnja sebe ni sprejemljiva kot veljavno in dokončno znanje. to je važn razumet. a sm prov prevedu aryan? mi (JAZ SEM) hočemo naredit naša telese popolna, ker je taka naša duša (jaz sem) in ker se duša zmotno identificira s telesom. ker je duša enota perfekcije, hoče tudi tako telo, medtem ko se ne zaveda da je telo različno od duše. iluzija ni samo v tem da se zmotno pistovečamo s telesom ampak tudi v tem da tisto kar zaznamo s čutili včasih sploh ni tisto kar smo zaznali. naši čuti so zmotni - so nepopolni - zato je nujno da smo vedno pozorni z vsemi čutili npr. ni pametno neki gledat in poslušat, mislt pa neki tretjega, ker je informacija pač nepopolna potem ... lahko bi bila popolnejša. čuti se lahko zmotijo tudi v idealnih pogojih. duhovni nivoji (4+) so iznad čutil ... čutila niso bila nikoli namenjena temu. moč razumevanja je ogromna večja od moči čutil. možgani imajo večjo moč od mišic misel je mogočnejša od materije logika ni zmožna dati dokončnega dokaza, saj je nezanesljiva. pomemben princip tukaj je ta mi ki izkušamo nepopolnost, potrebujemo pomoč iz nivoja popolnosti, da spoznamo popolnost. vsi hočemo popolno znanje, sdino vprašanje je kako ga doseči. z nepopolnimi sredstvi ne. naša zavest ne more gospodovati popolnemu znanju - vedenju, če ga hočemo zato da se bomo z njim izkoristili, ga nikoli ne bomo spoznali. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1041246058;start=120#124 #126 |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 17:53:33 Bardo_Thodol wrote on 07.01.2003 at 16:03:07:
ce je zate Bhagavad-gita le poezija, je to tvoj velik "misfortune". isto pa lahko jaz za ostale stvari tud trdim da so poezije. npr. to kar vidmo z ocmi in zakljucmo po logiki ena navadna nedokazana poezija ali pravljica. in vsi eksperimenti po vrst. narava raznih mitov in poezij ali sanjarjenje pa je taka, da s casom izpuhtijo. torej. wait and see. kot pa ves, so znanstveniki bral Gito in podobno zakljuceval, kok so se do tedaj motil v svojih raziskavah, ne da so Gito uporabljal za potrditev kot si ze prej enkrat zmnotno zakljucu, kar se bolj nakazuje tvoje nepoznavanje tko Gite in npr. Einsteina in ostalih. znanstveniki pa niso edini ki so studiral in sprejemal Gito. lahko ti nastejem se umetnike, politike, sociologe, psihologe itd. ampak vseen bi ti rajs priporocu da gres sam skozi Gito in se prepricas o cem govori, da ne bos okol kazu svoje nezadostno poznavanje Gite in posledicno se kaj drugega..., da ne bom postal zaljiv. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 07.01.2003 at 18:24:13 Quote:
...kar nas pa prav nč ne ovira, da ga ne bi veselo uporbaljal, saj ga ne rabmo spoznat, da bi ga izkoriščal. Seveda v mejah svojih čutil in razuma, a vendarle. Znotraj tega omejenga znanja smo bogovi, mamo vpliv tako na materijo tako z mislimi kot čutili, kar nas hitr zavede, da smo kreatorji tud principov, po katerih nam je po naših omejnih zmožnostih dano materijo seb v prid izkoriščat. Tle nismo nobeni kreatorji več, samo posnemovalci. Sveti spisi nas po moje hočjo z opominjanjem na božjo previdnost v tej ponižnosti držat... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 18:32:29 gape wrote on 07.01.2003 at 17:05:16:
ja. in tud vsi filozofski koncepti, ki jih pridobijo skozi ta nepopolna cutila in ostale napake posledicno niso zanesljivi in absolutno koristni. so pa lahko relativno. Quote:
nas pravi jaz je dusa. materialno telo (grobo) in um (subtilno telo) pa spadata v zmotna poistovecanja. Quote:
vcasih ponoc vidmo na tleh vrv, pa se nam zdi da je kaca, kar se kasnej izkaze ni res. Quote:
Quote:
Quote:
tako je. ker ta logika je podprta z nepopolnimi informacijami ki jih je pridobila skozi nepopolna cutila. ce das mejhno laz zraven se ene manjse lazi in se eno in tko naprej, na konc dobis mozaik majhnih lazi, in skupni sestevek je velika laz :) Quote:
ce hocemo imeti pogovor s predsednikom ZDA se bo to zgodilo ko bo on v to privolil ne ko bomo mi to zahtevali. na podobn nacin ce je nekaj visjega od nas potem lahko tisto dosezemo le po njegovi volji in nasim sodelovanjem. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 18:51:21 wrote on 07.01.2003 at 17:53:33:
Zanimivo kolk si se prilimal na tega Einsteina, saj tebi znanstveniki in njihova mnenja vendar ja nič ne pomenijo. Mogoče si me pa hotel s tem le toliko fascinrat, da bom morebiti padel vznak ;D Slučajno ravno za Einsteina prav dobro vem, da je bil prepričan v teorijo prapoka, saj je bil celo zraven, ko so jo oblikovali. To je celo napovedovala njegova kozmološka enačba, vendar dvajset let prezgodaj in takrat tega še ni razumel, zato je enačbo takrat prav nerodno sfriziral, da bi ustrezala njegovim napačnim predstavam. To friziranje je kasneje vedno imenoval za svojo največjo napako v življenju. Ravno tako je verjel v evolucijo (kjer pa ni bil zraven 8)). O tem se lahko prepričaš tudi sam iz njegovih poljudnih knjig, intervjujev ali znanstvenih člankov. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 19:12:13 bardo_thodol : ti verjem svojim pravljicam in deluj v skladu z njimi, jaz pa bom verjel svojim pravljicam in deloval v skladu z njimi. kokr sm pa ze povedu, bo cas najin razsodnik. jaz sem avtenticnost svojih pravljic ze nakazal s tistim angleskim textom, obenem pa je notr razvidno tud katerim pravljicam pa nekateri drugi verjamejo. vsak od nas pa ima pravico odlocitve. zato tud spostujem tvojo, ki samo se bolj definira tisto kar tam notr pise. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 07.01.2003 at 19:30:01 Tudi jaz sprejemam drugačna mnenja in če nič drugega ne, jim vsaj prisluhnem in jih skušam razumeti. V znanstvenih krogih je sicer nasploh sprejemljivo in celo zaželeno, da se pozorno spremljajo in upoštevajo vsaka, tudi najbolj kritična in na videz celo absurdna mnenja. Tudi največji znanstveniki so se morali dostikrat sprijazniti s svojimi zmotami, z raziskovanji, v katera so pogosto vložili praktično celo življenje in ki so se kasneje pokazala in dokazala za napačna. Vem za veliko primerov, ko so svoje zmote tudi pokončno priznali in po premisleku dali prav bolj verjetnim in predvsem bolj uporabnim (eksperimentalno preverljivim) teorijam. Ne poznam pa prav veliko primerov, ko so priznali svojo zmoto pripadniki kakšne verske šole, pa razlog temu najbrž ni v tem, da bi bila raznorazna verska učenja kaj bolj verodostojna od znanstvenih. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Edi on 07.01.2003 at 19:45:40 Še enkrat se bom oglasu, iz starine, sem v teh dneh bral, pa sem včeraj zvečer še nekaj strani preletu. In notr so odgovori na skor vsa vprašanja ki se tuki rolajo. In kje: v HERMETIČNIH SPISIH Kar zelo zanimiva zadeva, ki jasno pojasni od kod smo, zakaj smo, kam gremo, kaj je duša, duh, um, razum, Bog, kozmos, nivo človeka, rastlin, živali... Toda za razlago, oz. razumevanje je najbolje kar prebrat vse, ker jaz sem zdej na 1/3, ostalo sem pa malo preletel. Naslov knjige: HERMES Trismegistus Corpus Hermeticum / Hermes Trismegist ; prevedel Pavel Češarek ; . - Ljubljana : Nova revija, 2001. - 159 str. - (Zbirka Hieron) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 07.01.2003 at 20:37:46 gape wrote on 07.01.2003 at 17:05:16:
Tako tisti, ki se ne identificirajo s telesom, kot tisti, ki se, so podvrženi zmešnjavi, brezbrižnosti, zmoti in varljivim občutkom, pa še vsemu "živemu", a ni tko? In meni se ne zdi, da bi bili - ali eni ali pa drugi - zaradi tega kaj bolj ali pa manj nepopolni. In prav zabavna se mi zdi ideja, da je karkoli od tega napačno oz. napaka. Kako je bojda rekel? Prbližn tko, se mi zdi: "Sodbo si bo pisal vsakdo sam". Ali je rekel, "naj si jo"? ??? Ma, kokrkol že, pa tudi če ni, men je blizu. gape wrote on 07.01.2003 at 17:05:16:
Uf, jaz sem pa že zdavnaj preklopla s "poistovečanja" s svojim telesom. A sem sploh kdaj to delala, od pubertete naprej? ??? In čeprav nisem vedno "zihr", kaj čutim (s katerikoli čutilom že, al pa čim drugim), imam občutek, da bi jim blo prou pametn še bolj verjet, kot jim že; a je tudi to je res, da nisem prav vedno pozorna oz. osredotočena, pa vseeno močno dvomim, da mi bo zaradi tega kaka popolna informacija "ušla". A da bi bila zaradi tega lahko popolnejša? A nisem že tko al pa tko d'best verzija sebe, vsak dan? 8) In tudi zamudila prav gotovo ničesar ne bom. gape wrote on 07.01.2003 at 17:05:16:
Ma, kako popolno znanje? Ja, če vsi skupi stopmo ... pa še pol nam zna kaj manjkat ... če drucga ne, pa zaprmej sprejemanje drugih različnost. ;) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 20:54:24 ARS wrote on 07.01.2003 at 20:37:46:
no nas veseli, oz. vsaj mene, da je vsaj nekdo med nami, ki je vsak dan popoln in d'best in da nic ne zamuja, razen mogoce ljubezni in trajnega zadovoljstva ob njenem obcutenju? |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by ARS on 07.01.2003 at 21:03:52 Nadvse zanimivo, na cajte tut zabavno percepcijo imaš, Aryan, ni kaj. Prijeten večer ti želim, :) ARS PS: Ups, a zdej sem pa že kar "prijatelj"? ??? Gape, men je čist fajn u svojem spolu!!! |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 07.01.2003 at 21:16:37 tudi tebi prijeten vecer. :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 08:45:38 Quote:
Zanimivo, da so prav racionalisti, ki jih mam jest kot njihov neposredni ideološki dedič, najbolj v želodcu, zgradil svojo filozofski koncet prav na zavedanju/priznavanju nezanesljivosti čutov, dvomu in relativzmu. Descartes je najbolj znan ravno po ugotovitvi, da nam čutno zaznavanje posreduje le subjektivne in nejasne vtise o zunanjem svetu, da nam ne nudijo dejanskega posnetka stvarnosti. V iskanju absoltne renice je podvomil prav v vse, le v to, da dvomi, ni mogu več dvomit. Resničnost stavka 'mislim torej sem' je bla zanj tko zanesljiva in razvidna, da jo še tako nore domneve skeptikov niso mogle omajat, zato jo je sprejel za prvo načelo svoje filozofije. Samozavedanje subjekta je bla zanj podlaga, na katerem je začel gradit 'zunanji svet, ki ga je prej z dvomom uniču. Subjektivni jaz, ki mu je ostal kot izid dvoma, je označu kot res cognitas (mislečo stvar, v katero spadajo duh, duša razum in um), ki dvomi, spoznava, potrjuje, zanikuje, hoče noče, ki si predstavlja in čuti. Njegovo nasprotje je res extensa, zunanji svet, ki ima razprostranost, ki se giblje, ima obliko, velikost, število, mesto in čas. Te zunanje lastnosti lahko dojemamo le kavlitativno in matematično (z razumom) ali pa kvalitativno-čutno (z domišljijo). Deskartes kot začetnik racionalizma je svojo filozofijo gradil na ostrem dualizmu med res cognitas in res extensia, svet je razstavu na popolnoma ločeni področji raprostrtih teles in čistih misli. Fizikalni svet je razduhovil in ga postvail pod oblast naravnih zakonov, kar je povzročilo cvetoče narovoslovje, a s tem tud osvobodil duha. Ta pa do svojega drugega pola ni smel ostat indifrerenten, saj je njegova osnovna naloga, da presoja in sodi in da človeku zagotavlja življensko harmonijo med obema poloma. Resnično je lahko samo to, kar dojamemo logično in racionalno, za koristnost sistema pa za vsak slučaj še jamči konstrukcija dobrega boga, ki je neustvarjena in popolna substanca zunaj tega dualizma. Me preseneča, da so začetniki racionalizma kljub slavljenju razuma predpostavljal božji nadzor nad razcepljenim subjektom. Ta nadzor je pa kmalu začel popušščat, tako john locke petdest let za dsecartom božja pravila izenaču z moralnimi državljanskimi in filozofskimi pravili. Locke je zrelativiziral tud 'urojensot' duha/idej, ko je človeka razglasu za nepopisan list (taublo raso), tko da se po njegovem duh pasivno obnaša do predstav, ki se porajajo iz dražjajev, ki izhajajo iz predmeta. Duh se aktivira se šele, ko s primerjanjem, razdruževanjem, povezovanjem inn abstarhiranjem ustvarja kompleksne ideje. Duh nima pri vseh mislih nobenga nepsrednega predmeta, le lastne ideje. Spoznanje pa lokcku ni nič drugega zaznavanje zveze (ujemanje/neujemanje/nasprotje) med idejami. Resnica se po locku nanaša le še na stavke, trdne zanesljivosti vedenja na večini področjih ni, dejansko življenje je tako utemeljeno le še na verjetnosti, vedenje duha pa omejeno na prepričanje, strinjanje ali mnenje. Človek tako postane bitje, ki se pri doseganju katerega koli cilja (posebno lastne sreče) lahko ravna le po vedenju kot ga določa razum, ki no določen z ničemer, razen s samim sabo. Pa mu zaupaj, če si upaš :-/ :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 10:22:23 Quote:
V njih je najbrž zajeta tista zahodna tradicija, na katero se jst opira. Je ena podlaga srednjeveški magijski praksi, ki jo je iz arabskega jezika s svojimi prevodi prenesu renesančno/humanistični filozof ficino in vsebuje spoznanja o človeku tako iz antike kot iz egipta, kjer je hermetizem dobil ime po tamkajšnjem svečeniku hermesu. Je hermetizem cerku kot eno konkurenčno prakso preganjala, razsvetljenstvo pa je nekatere manj mistične elemente integriralo. Hvala edi za pdatke o knjigi, sem ravno zadnjič v knjigarni vale-novak v city parku gledal eno zlo razkošno ilustrirano knjigo o hermetizmu v angleščini. Jo ne moreš zgrešit, je na vrhu na mizi z ezoterično literaturo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 10:44:28 Bardo_Thodol wrote on 07.01.2003 at 18:51:21:
Albert Einstein : When I read the Bhagavad-Gita and reflect about how God created this universe everything else seems so superfluous. a je bla to izjava pred tem, ali po tem? najboljs da razisces kar sam, mogoce bos celo mal razocaran. ker pa knjige nimas pri sebi sem ti jaz skopiral del, kjer to pise. ce ti Gite ne sprejmes kot avtenticne resnice, pol se bos mogu zelo potrudit, da bos to dokazu tko sebi in tud komurkol drugemu. velik srece. TEXT 1 (chapter 7) sri-bhagavan uvaca mayy asakta-manah partha yogam yunjan mad-asrayah asamsayam samagram mam- yatha jnasyasi tac chrnu The Supreme Lord said: O Partha, now listen how you can know Me completely by practicing yoga with mind steadfastly attached to Me. TEXT 2 jnanam te 'ham sa-vijnanam idam vaksyamy asesatah yaj jnatva neha bhuyo 'nyaj jnatavyam avasisyate Now I shall tell you in detail, the principle of transcendental knowledge about My graceful personality, knowing which there shall remain nothing more in this world to be known by you. TEXT 3 manusyanam sahasresu kascid yatati siddhaye yatatam api siddhanam kascin mam vetti tattvatah Out of hundreds and thousands of human beings one strives to attain perfection in eternal bliss and out of those who have attained perfection, hardly one knows Me in My Prime Essence. TEXT 4 bhumir apo 'nalo vayuh kham mano buddhir eva ca ahankara itiyam me bhinna prakrtir astadha Earth, water, fire, air, ether, mind, intelligence and perverted ego these are the eight components of My external energy. (5 prvih elementov so sestavni deli nasega grobega telesa, drugi trije pa nasega subtilnega telesa, vsi skupi pa so external energy, oz. zmotna poistovecanja) TEXT 5 apareyam itas tv anyam prakrtim viddhi me param jiva-bhutam maha-baho yayedam dharyate jagat O Mighty-armed Arjuna, besides My external energy (Apara Prakruti), I have another energy known as Jiva-potency which is superior to My external energy. All living entities come of this superior potency. (to je dusa, oz. nas pravi jaz) TEXT 6 etad-yonini bhutani sarvanity upadharaya aham krtsnas ya jagatah prabhavah pralayas tatha All the sentient and insentient worlds emanate from these two potencies of Mine. Hence, I am the root cause of creation and destruction of this world. (materija (telo, um) in spirit (dusa) sestavljajo ta ves kreiran svet) TEXT 7 mattah parataram nanyat kincid asti dhananjaya mayi sarvam idam protam sutre mani-gana iva O Dhananjaya, there is none greater than I. All the universes exist in Me, as gems are strung on a thread. ce pa hoces se kej bl podrobno in preprosto zvedt Kdo smo zares mi, pa ti predlagam da usmeris pozornost na 2go poglavje. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 11:02:29 titud wrote on 08.01.2003 at 08:45:38:
po razumu se vedejo tisti, ki ga imajo za univerzalno zanesljiv instrument zaznave. ker pa je razum pogojen z znanjem ki ga pridobi skoz nepopolna cutila in kasnejse eksperimentiranje in ugotavljanje logike raznih delovanj, postane kaj kmalu "utrujen" ko ugotovi, da ne bo mogu vsega spravt v eksperiment za casa njegovga zivljenja. tud ti bi mogu pocas zacet razmisljat o praksi ki bo TEBE zadovoljila, ne sam prebiranje neskoncnih teorij ki imajo za podlago prav ta razum. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 11:13:54 wrote on 08.01.2003 at 10:44:28:
Albert je bil po naravi vljuden in uvideven človek in je rad tudi polaskal. Tako je znana anekdota, ko mu je nekdo podaril izvod svoje novopečene knjige, ki mu jo je Einstein prehvalil, da bolj ne bi mogel. Presenečeni avtor pa je to isto knjigo s posvetilom malo kasneje našel še neprebrano v nekem antikvarijatu. Sicer pa se izjave o kreiranju vesolja lahko metaforično nanašajo tudi na prapok, in s tega stališča se mi BhagavadGita ne zdi prav nič sporna. Pravzaprav inspirira v smislu, da vesolje ni večno, ampak da je bilo ustvarjeno, da ima začetek. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 11:26:33 Quote:
Prvič: Ajnštajn je bil po porekllu žid in kot tak v verskem simslu pragmatik, ker židje svete knjige vedno sprot tko natančno razlagajo pa prirejao praktični uporabi, da zarad tega po defoltu uspešni znastveniki. Mistična načela morajo se zmeraj morajo do vejice natančno odražat v praksi, zato njihove svete knjige niso nikol dost dobr pa natančno razložne. Drugič: Ajnštajn je bil hkrati tudi mistik, ker vsa židovska življenjska praksa ima v svojih spisih, pa naj bodo še tko natančno razloženi, mističen izvor. Da mu je bil mističen izvor znanosti bliz priča tud njegov znan izrek, ki sem ga jest kot titud vzel za svoj motto. Zato je logično, da mu je bla lahko bliz tako mistriozna razlaga sveta kot je razložena v bhagavad-giti in ki zaobsega vse in ki je tud kot znastvenik ne more dopolnit. V tem smislu je prizanal ortodoksno resnico magari tud ved, le da si je s tem v skladu z židosvsko tradicijo vzel tud pravico, da se jo na svoj način v znastveni teoriji in praksi loti utemeljit. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 11:40:35 Quote:
Aryan, tle si mi pa narobej svetoval: če izražam skepso do razuma, kako naj mu zaupam, če mi bo pravilno svetoval eno prakso, ki naj bi me zadovoljila bolj kot on sam ??? Ampak ni problema, jest sem ta življenski problem v bistvu že razrešu. Ne vem sicer, a s pomočjo razuma a njemu navkljub, zato se tisto, kar mam jest za razum, samo občasno še dela pametnega ko se čudi, kako da stvari brez njegovega vpletanja/zapletanja kar same po seb lavfajo.... :-/ :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 12:32:30 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 11:13:54:
vesolje ni vecno. ker je bilo v nekem trenutku ustvarjeno bo tudi uniceno. kar je kreiranga je kasnej anihiliranga. kar se rodi tudi umre. o tem pise tudi gita. ne vem pa ce bi ti lahko pol razlozil tole : TEXT 12 (chapter 2) na tv evaham jatu nasam na tvam neme janadhipah na caiva na bhavisyamah sarve vayam atah param Never was there a time when I did not exist, nor you, nor these kings of men. Never will there be a time hereafter when any of us shall cease to be. TEXT 16 nasato vidyate bhavo nabhavo vidyate satah ubhayor api drsto 'ntas tv anayos tattva-darsibhih There is no eternal existence of ephemeral things and there is no cessation of the eternal substance. So the knowers of the truth consider both of them separately. TEXT 20 na jayate mriyate va kadacin nayam bhutva bhavita va na bhuyah ajo nityah sasvato 'yam purano na hanyate hanyamane sarire The soul has neither birth nor death. He was present in the past, he is present now and he will remain in the future. He is unborn, eternal, undying, ancient but ever fresh. He is not destroyed even if the body is killed. TEXT 24 acchedyo 'yam adahyo 'yam akledyo 'sosya eva ca nityah sarva-gatah sthanur acalo 'yam sanatanah The soul cannot be cleft, he cannot be burnt, he can not be wetted, and he cannot be dried. He is eternal, all pervading, unchangeable, immovable and ever lasting. in pol tole naprej v 8mem TEXT 19 (chapter 8) bhuta-gramah sa evayam bhutva bhutva praliyate ratry-agame 'vasah partha prabhavaty ahar-agame Time and again, this multitude of living entities come into being at the dawn of the day of Brahma and dissolve at the beginning of the night of Brahma. TEXT 20 paras tasmat tu bhavo 'nyo 'vyakto 'vyaktat sanatanah yah sa sarvesu bhutesu nasyatsu na vinasyati But there is another nature, which is eternal and superior to material nature. It is so excellent and eternal that when all in this world is destroyed, it remains as it is. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 12:38:23 titud wrote on 08.01.2003 at 11:40:35:
razresu si problem zadovoljstva in trpljenja? al pa problem kratkotrajnega in dolgotrajnega zadovoljstva? al pa problem dolgotrajnega in vecnega zadovoljstva? vse skupi mas pa se podprt s pripadajocim prakso z univerzalnim delovanjem. uf. :o dej mal vec razloz. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 12:47:43 Quote:
Ni problema z razlago, je kratka: odreku sem se positovečanju s takim/takimi univerzavlnimi koncepti. Kako sem to naredu: take univerzalne koncepte sem pripravu do tega, da se poistovečajo z mano. Skoz teorijo in prakso. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 12:58:23 titud : then you must be very happy. blagor teb. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 13:09:47 Premi moj balgor, aryan :) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 13:14:39 wrote on 08.01.2003 at 12:32:30:
Teorija prapoka govori o nastanku vesolja, ki je materialno, kot praviš, nič pa o dušah, tako da s tega stališča ne vidim nobenega nasprotja. V novejšem času nastajajo celo zelo resne teorije o možnosti nastanka večih vesolij, ki nastajajo in izginjajo in v katerih vladajo različni pogoji. V nekem drugem vesolju bi imela naprimer svetlobna hitrost drugačno vrednost ali različno vrednost gravitacijske konstante, kar bi seveda pomenilo, da bi lahko tako vesolje izgledalo precej drugače od našega, lahko bi bilo celo povsem brez "trdega materiala" - samo sevanje energije. V vseh teh vesoljih, kolikor že različnih ter z različnimi začetki in konci, pa bi vendarle veljale neke skupne zakonitosti, ki so univerzalne in v nekem nadčasovnem smislu večne, kot so večne matematične resnice, kot je ta, da je razmerje med obsegom in premerom kroga vedno (torej večno) 3.14... ne glede na to, kakšno je konkretno vesolje in kaj se v njem dogaja. Citat: "Time and again, this multitude of living entities come into being at the dawn of the day of Brahma and dissolve at the beginning of the night of Brahma." Razumem ga tako, da je bila vsa mnogoličnost življenja, ki je obstajala, ki obstaja in ki bo še obstajala, dokler bo obstajala, določena in omogočena že od vsega začetka, torej, da so bili potenciali za vso raznovrstnost življenja, ki smo mu priča ustvarjeni že od samega začetka. Nikakor pa se tega ne da razumeti tako, da so bila vsa živa bitja taka, kot so danes že ustvarjena, saj bi bil to očitni nonsens. Da rezimiram, ob branju verzov Bhagavad Gite se prav dobro počutim 8) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 13:30:05 bardo_thodol : ce se dobro pocutis ob branju Gite ti jo priporocam se za bolj podrobno branje. v Giti bos tud zvedu kako lahko svoje dobro pocutje ohranis v vecnosti in mas zato podana tudi prakticna navodila. Mahatma Gandhi When doubts haunt me, when disappointments stare me in the face, and I see not one ray of hope on the horizon, I turn to Bhagavad-gita and find a verse to comfort me; and I immediately begin to smile in the midst of overwhelming sorrow. Those who meditate on the Gita will derive fresh joy and new meanings from it every day. Henry David Thoreau In the morning I bathe my intellect in the stupendous and cosmogonal philosophy of the Bhagavad-gita, in comparison with which our modern world and its literature seem puny and trivial. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 13:40:45 wrote on 08.01.2003 at 13:30:05:
Da se malo dopolnim; dobro se počutim tudi ob branju drugih verzov in ne samo ob branju Gite. :D Glede večnosti pa tako; nekdo je rekel, da je večnost v sedanjem trenutku, sedanjost je večnost in to je po moje najboljša definicija večnosti, kar sem jih zasledil. Srečo je torej treba poiskati v sedanjem trenutku. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 13:48:12 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 13:40:45:
se strinjam. sedanjost pa ponavad zelo tezko (in s tem sreco) obdrzimo ali zivimo, ce nimamo skontrolirane preteklosti in prihodnosti. da pa nas preteklost in prihodnost "preganjata" pa se ugotovi najlazje z meditacijo. used se dol, zapri oci in opazuj sebe in svoje misli. scasoma bos ugotovil da ti um nekontrolirano zaide bodisi v planiranje za prihodnost, bodisi v napake ali spoznanja iz preteklosti. skoz to vajo bos lahko preveril svojo trenutno sreco, sedanjost in tud to kdo si. probi. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 13:53:45 wrote on 08.01.2003 at 13:48:12:
Dejansko sploh ni ničesar drugega, kot le sedanjost. Torej je ne bi bi smelo biti prav težko obdržati 8) "Obdržimo" oziroma "kontroliramo" jo pa tako, da uvidimo, da je samo sedanjost. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 13:58:43 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 13:53:45:
bardo_thodol : tko kot sem ze prej titudu napisu bom zdej teb isto. blagor teb, ki ti je to uspel, ti uspeva in ti bo uspeval. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:02:57 wrote on 08.01.2003 at 13:58:43:
Ah, saj to ni nič nič takega, to uspeva vsakemu, saj je celo nemogoče, da komu ne bi uspevalo, le ozavestiti treba. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 14:05:04 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:02:57:
no pol sm pa zgleda jz edini ki tega se nism ozavestu. ampak mam pa res sreco da mam tok takih okol sebe ki mi pri tem pomagajo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:07:03 wrote on 08.01.2003 at 14:05:04:
Da si edini, ki mu ne uspeva biti v sedanjosti (o tem namreč govorim, ne o ozaveščenosti le tega) se ti mogoče samo zdi. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 14:10:40 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:07:03:
kako pa je to mogoce pol sploh? da sem itak v sedanjosti zdi se mi pa da nisem? oz. da sem itak v resnic skos srecen, cutim pa drgac. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:16:48 wrote on 08.01.2003 at 14:10:40:
He, he, to je pa zaradi utvare (ali maye ali kako se že reče), ko si domišljamo, da smo nekje drugje, čeprav smo vedno le v sedanjosti. Moč misli je resnično izjemna. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 14:19:38 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:16:48:
kako pa je ta "maya" ali "utvara" sploh prsla v nas ali nad nas in nas zacela po svoje kontrolirat? in ko ze to ves, pol povej se kako se je resit. sej po tvojih besedah bi nas to vse skp osrecl, a ne? al so to le teoreticne izjave? ;) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:22:51 wrote on 08.01.2003 at 14:19:38:
To pa je vprašanje za "milijon tolarjev". Ko si boš na to pravilno odgovoril, boš pa še srečnejši od tistega, ki je dobil "milijon tolarjev" in ne bo več nobenih dvomov ... niti želje, da bi druge poučeval 8) |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 14:29:52 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:22:51:
|
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:34:36 wrote on 08.01.2003 at 14:29:52:
Tega pa nisem rekel. Vendar tisti, ki so to menda razrešili, pravijo, da takrat izginejo tudi vse želje (ki so tudi eden od virov nesrečnega počutja). Če vse želje, torej tudi želja po poučevanju ... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 08.01.2003 at 14:37:00 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:34:36:
::) Vse kar boste počeli, se vam bo zdelo nepomembno, pa vendar je zelo pomembno, da to počnete. Bardo, če nimaš želj, še ne pomeni, da ne boš poučeval. Želja je pot. Pot je do tja ko se najdeš. Dalje si ti. Death can dance... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 14:38:13 Quote:
Ti bom zdaj vprašal, aryan, kaj ti zagotavljaja, da ti prakticiranje tvojga univezalnega koncepta trajni/večni blagor prineslo: Starost, preizkušenost in na ta način izpričana vitalnost ved ? Aktualne avtoritete, ki ga prakticirajo? Lastne prepričljivosti, ki se kaže v tem, kolk nas boš uspel prepričat? Ti argumenti me spominjajo na sistem antonove verige (cach the cash), ki prejšnje vlagatelje poplačuje le, če je zmeraj svež dotok investitorjev. Zato je tko zelo potrebna pozitivna avtosugestija, da se verigi priključeujejo vedno novi člani, ki na tak način kreirajo okoliščine, da se sreča tkorekoč sama reproducira. Princip zgleda večen, ampak že pred mojimi očmi jih je že kar nekaj razpadlo in tazadnji so najebali za vso srečo, ki so jo prejšnji na njihov račun užili. Ti si še mlad, aryan, pa morda kratkotrajnosti učinka antonove tega še nis doživu. Preveri npr. pri temule možakarju http://www.geocities.com/narakara/ , kako je z večnostjo... |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 14:42:09 wrote on 08.01.2003 at 14:37:00:
Saj nisem rekel, da sploh ne bi poučeval, le da ne bo več želje po poučevanju. No ja, meni sicer še malo manjka ;D ;D ampak vseeno, kot si predstavljam, ni treba odhajati na nobeno pot, ker je že vse tu! Problem je ravno v tem, ker se kar naprej nekam odpravljamo. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by aryan on 08.01.2003 at 14:43:24 titud wrote on 08.01.2003 at 14:38:13:
ce je samo izgledal vecen, pol ni vecen in bo kot tak slej kot prej razpadu ne. sej to je logicno. Quote:
zal ne dela link vec. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by titud on 08.01.2003 at 14:49:20 Men dela, probaj tukaj http://www.zdravduh.org/np/clanki.htm#1 |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by LittleStar on 08.01.2003 at 15:03:57 Bardo_Thodol wrote on 08.01.2003 at 14:42:09:
Ja, kot si predstavljaš. Ker si predstavljaš, misliš, da je vse tu. Če si ne bi toliko predstavljal, bi morda moral ubrati pot pod noge. ;D ;D Obstajata dve poti. Kakor dva uma. Ena znotraj, ena zunaj. Ena do tja, ko se najdeš..., druga je skrivnost. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by Bardo_Thodol on 08.01.2003 at 15:14:08 wrote on 08.01.2003 at 15:03:57:
Tukaj ti drugače ne morem predstaviti, kot, da napišem tisto, kar si predstavljam (in ob tem predpostavljam, da si bodo lahko predstavljali tudi drugi) Hm, pod pod noge ... kot sem že omenil, in bi še enkrat ponovil, so križi in težave ravno v tem, ker se kar naprej nekam odpravljamo, čeprav je že vse tu. |
|
Title: Re: Kdo smo...? Post by gape on 11.01.2003 at 14:08:41 nadaljevanje: http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1042034678;start=0 |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |