Quote:zdej smo ze tok delec prsli, da smo ugotovil da nam cutila ne morjo dat dokoncnega in zadovoljivga "videnja". nekateri se pol obrnejo na razum. nekateri pa se spustijo v meditacijo. meditacij pa je seveda vec vrst, glede na koncept itd itd.
Aryan, jest nism hotu povedat samo tega, da logika ne more dat 'zadovoljivega videnja'. Sem hotu predvsem predstavit, da logika, če hoče bit dosledna sama seb, dopušča široko, tko rekoč neomejeno polje za delovanje mistike. Enako pa bi zato človek pričakoval, da mistika prepušča enko šiko in nemojeno polje razumu in logiki.
Skratka, aryan, jest sem hoto bit mal ciničen, ko sem ti na citatu unga filozogafa, da 'je rešitev življenjskih problemov vidna v tem, da ti problemi izginejo' odpiral prostor za izginotje problemov na mističen način. Ti si zagrabu pa spet spustu pet strani čudežne megle (mist=megla), v kateri se ti bistveni problemi jaza/smisla/boga po mojem res tud dejansko razrešjo. Zakaj? Ker obidejo vzročno posledično logiko reševanja problemov s tem, da jih razglasijo za prividne, za posledico poistovečanja z neobstoječim (mayo). Je čist logično in experimntalno ugotovljivo, da s posredovanjem take megle problemi zginejo in se trpljenje zmanjša.
No, jest sem bil dost cajta obremenjen s tem, da bi bistvena življenjska vpršanja reševal predvsem razumno/logično utemljeno, ampak se je v praksi skor vedno izkazal, da je tud zame boljš, da se zanesem na svojo boljšo polovico, ki ma za usodne življenjske odločitve (vsaj zame oz. men kot racionalistu neduomljive) mistične utemeljitve.
Z zanesljivostjo lahko trdim, bi se po tej logiki tud men zamanjšujejo moji življenjski problemi al drugače povedano: si jih ne ustvarjam več tam, kjer bi naju utegnili iztirit iz najine na ljubezni (in ne nakšni materilani mayi) utemljeni poti usode. Tko najin lajf skuša bit eno kolkr-tolk racionalno sledenje enih intuitivnih uvidov, ki vsaj po moje zarad takega načina reševenja življenjskih problemov ostaja znotraj polja ljubezni in vzdržuje eno še znosno dozo trpljenja.
V tem smislu je bil moj cinizem prazaprav neumesten in je bolj poskus enega zatrtega racionalista, da v lastni logiki najde luknjo, da si milostno dovoli bit neracionalen, da sproba, če bi mu blo tako boljš znesl. Skoz luknjo, ki sem si jo tak način način odpru, je aryan brez zadržkov zdrknu, lahko pa bi vsaj kdaj pa kdaj še kdo vsaj pokukal. Bardo, kaj praviš?