Quote:kakšno se pa komurkoli zdi spraševanje na temo "kdo sem", je pa stvar posameznika - in ne dvomim v to, da se komu tudi to spraševanje zdi "intelektualno onaniranje"; pa še vso pravico ima do tega.
Morda si spregledal, ali pa po svoje razumel, ampak se mi zdi, da jaz tukajle "gor" prav nikomur ničesar ne dokazujem; pišem svoja mnenja, videnja, vprašanja, replike, ... in mimogrede še mal po sebi "brskam". Tako kot najverjetneje večina nas.
Ne vem, ars, se mi res zdi da sem mal starokopiten, ampak sem prepričan, da sem tud kot posameznik družbeno determiniran. Ta kulturna /socialna determiniranost me je pripeljala na form javno po 'seb brskat', ker odgovor na to, kaj sem, vsaj zame ni čist osebna zadeva, ampak se lahko definiram le v razmerju do drugih in na ta način nazaj do samga sebe. Edino tko se lahko defininiram tako v razmerju do tistih, ki si lastim jaz kot do tistih, ki si lastijo mene. Skoz lastninski odnos se izražajo tud pojmi kot je ljubezen, pa midva nimava skor nč s tem: tak je kulturn vzorec, v katerga sva vrojena. S tem ne trdim, da okrog naju ni ljubezni, nasprotno, nč manj je ni, kot jo je blo v katerikoli dobi, ki tega lastniskega vzorca ni poznala. Dobro pa je vedet, da se danes predvsem skoz ta družbeni vzorec izraža in razpoznava, da se pol v šoku, ko kašnega ne poseduješ več, ne zapaseš več skupaj z neposedovanjem tud ljubezni.
Po moje ste ženske/mame v tem smislu morda bolj latentno posesivne, ste se pripravljene bolj žrtvovat pa ljubezen manj očitno pogojevat kot moški/očetje, ampak tako prikrita posesivnost lahko npr. pri otroku po moje še bolj oteži razkrivanje tega kulturnega vzorca, ki ga mora razkrit, da ga lahko suvereno 'uporablja' pri navezovanju svojih ljubezenskih odnosov.
Na to latentno posesivnost jest mater mojih otrok ves čas opozarjam, ker je noče niti pri seb odkrit pa priznat, ker pravi, da smo lastniški samo očetje, da sploh ne znamo imet radi otrok, ker jih sami nismo rodili pa take fore. Tko da sva pogosto v situaciji, da jest njej dokazujem, da naj si že enkrat prizna, da tud ona ljubezen izakzuje prek posesivnosti in da to ni nč slabga, če si le prizna, ona pa men, da ni pol to nobena ljubezen ampak en navden moški egoizem, če mislim, da se ljubezen da izkazovat prek posesivnosti. Tko da se več al manj vrtiva v začaranem krogu, vsaj jest pa na skrivaj opazujem, kako se to odraža pri otrocih. Ker take razprave potekajo dokaj javno, so otroc po moje zaštekal, da je izkazovanje ljubezni dost relativna zadeva, pa se zato brez poroblema pustijo posedovat, če majo od tega korist al pa se tud dost agresivno najinemu posedovanju odtegneta, če jih to duši pri vzpostavljanju novih čustvenih odnosv.
Tko da je po mojem dobr, da sta v odnosu vsaj dva, ki različno dojemata vzorce izkazovanja ljubezni in si to sprot razčisčujeta, tud če tega nikol do konca ne razčistita. Če je strarš samo en, pol je po moje dobr, da ta dialog med ljubeznijo in njenimi pojavnimi oblikami odpre sam s sabo in na to sem te jest dobrohotno hotu opomnt, ars.
Enako je z ljubeznijo do boga: a mam jest njega, a ma on mene, kako mam jest njega, kako ma on mene, a sem jest sploh lahko brez njega, a je sploh lahko brez mene... S tem po moje nč ne relativiziraš odnosa: če ljubezen je, je, če ni, je ni. Osvobajš pa se tega, da je odnos kulturn vzorc sam, ker to ni, ker je to samo kanal, skoz katerga se ta odnos lahko tukaj pa zdaj morda optimalno dobr izkazuje, kdaj drugič pa kje drgje pa morda ne in ljubezen sama pri tem nima nč.
Bolj v detjale ne bi šel v polemiko, ars, ker sem po moje zajel bistvo tvojih polemik z mano.
Me pa ne preseneča, da se jst vsaj deloma identificiral z mojim onaniranjem. Moško gledanje na ljubezen pač, ki pa ne pomen, da je ne zmoremo izkazovat. Ker se nam je na to izkazovanje ljubezni posestiniški odnos do vsega in vsakogar obesu, še ni rečen, da se s tem tud v celot identificiramo, čeprav ga jemljemo kot realno dejstvo. Mnogi to občutmo kot breme, zato pri ženskah iščemo način, kako se ga znebit. Včasih smo to pripravljen storit tud tako zahrbtno, da ga egoistično prevalimo na vas, še posebej, če nam očitate nezmožnost imet rad. Se vam pač maščujemo, kakor najboljš znamo. Ni lepo, priznam, a je po moje kotristno, se morda naš vložek v odnos kaže tud v tem, da se zamislite nad tem, če morda tud ve s tem virusom posesivnosti niste že okužene in da vam mi v bistvu pomagamo to posesivnost v vas samih le razpoznat.
Home
Pages: 
