| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Verstva, religije, filozofije, kulture >> To Love God http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1040912993 Message started by aryan on 26.12.2002 at 15:29:53 |
|
|
Title: To Love God Post by aryan on 26.12.2002 at 15:29:53 povezave med Jezusom Kristusom in Sri Caitanya Mahaprabhu-jem (oz. krscanstvo in vaisnavizem). To Love God Srila Saccidananda Bhaktivinoda Thakura [Tajpur journal, Friday, August 25, 1871] It was Christ Jesus who first said "Love God with all thy heart, with all thy mind, with all thy soul, and with all thy strength, and love man as thy brother." This is an absolute truth indeed; but different men put different interpretations to this noble expression. The expressions of all great men are nice but somewhat mysterious - when understood they bring the truth nearest to heart otherwise they remain mere letters that "kill." The reason of the mystery is that men, advanced in their inward approach to the Deity, are in the habit of receiving revelations which are but mysteries to those that are behind them. The stages of progress are very much the same as the circles of spiritualism which, though not true themselves, explain a great deal about the gradual development of the soul. We have understood some spiritualists to maintain that matter when sublimated converts itself to spirit. This theory is indeed against any inward conviction. Matter is matter, and spirit is spirit; one of them cannot form the other. Spirit is certainly of superior existence; though we cannot fully understand in our present state of material imprisonment, what relation spirit does exactly bear to matter, space and time. Metaphysics apart, we decide that the human soul rises higher and higher and can understand things of which we have no idea at present. Subject to this important rule, Christ Jesus of Nazareth received and uttered these words quoted above. To readers who are a little above the scale of ordinary men, these expressions of Jesus teach, that man should love God with all his heart (meaning the affections of the heart perceivable in all children as opposed to hate), with all his mind (meaning the intellect which knows, as opposed to igorance of, good things), with all his soul, (meaning the principle of the human constitution which worships the Almighty and feels its own immortality) and with all its strength (meaning all active work). To the inspired, however, more things and better and sublimer meanings appear beneath these holy words of the inspired Jesus. He teaches man to love God and not to know, infer, hate or think of God. He tells us that man in his absolute state is not the intellect or the body but is the pure soul itself. The essence of the soul is wisdom and its action is love absolute. The absolute condition of man is his absolute relation to the Deity in pure love. Love then alone is the religion of the soul and consequently of the whole man. The pupil asks here "What have I to do with the heart? - my heart loves to see the 'sun to smile', 'to eat the sweetest dishes and to see a dance'". Jesus profoundly replies "Yes, you must love God with all thy heart. Your heart now runs to other things than God, but you must, as you train a bad horse, make your feelings run to the loving God." This is one of the four principles of worship or what is known in Vaishnava literature as Shanta Rasa. Then the pupil says "My Lord, the intellect takes me elsewhere from God, i.e. it wants to take me to Positivism; please instruct me what am I to do?" "Yes," replies Jesus"you must love god with all your mind, i.e. when you perceive, conceive, remember, imagine and reason, you must not allow yourself to be a dry thinker but must love. Love alone can soften the dryness of the intellect, you must develop the intellect on all good and holy things by means of love of truth, spiritual beauty and harmony." This is the second phase of Vaishnava development which passes by the name of Dasya Rasa. The pupil then enquires whether the development of the affections and the intellect is quite enough for him. Then says the Lord, "You must love God with thy soul also, i.e. you must perceive yourself in spiritual communication with the Deity and receive holy revelations in your sublimest hours of worship." This is called the Sakhya Rasa of the Vaishnavas - the soul approaching the Deity in holy and fearless service. The disciple apprehends that he will be lost in such a position and will be unable to act. Then the Saviour tells us these words, "You must love God with all thy strength or will - you are wrong to conclude that you will loose your active existence - you will get it the more. Work for God and to God, proceeding from no self interested views but from a holy free will (which is alone the strength of man) and identifying itself with pure love, will fully engross your attention." This description is of Bhakti in general. Then Jesus proceeds to tell us "You must love man as thy brother." From this is inferred the fourth phase of love which is a feeling that all men are brothers and God is their common Father. This is Vatsalya Rasa in its first stage of development. Bhakti (love) is thus perceived in the very first development of the man in shape of heart, then in the shape of mind, then in the shape of soul and lastly in the shape of will. These shapes do not destroy each other but beautifully harmonize themselves into a pure construction of what we call the spiritual man or the Ekanta of Vaishnava Literature. But there is another sublimer truth behind this fact which is revealed to a few that are prepared for it. We mean the spiritual conversion of the soul into a woman. It is in that sublime and lofty state that the soul can taste the sweets of an indissoluble marriage with the God of love. the fifth or the highest stage of Vaishnava development is this, which we call Madhura Rasa, and on this alone the most beautiful portion of the Vaishnava Literature so ably expatiates. This phase of human life, mysterious as it is, is not attainable by all, nay, we should say, by any but "God's own." It is so very beyond the reach of common men that the rationalists and even the ordinary theists cannot understand it, nay, they go as far as to sneer at it as something unnatural. Oh God! Reveal Thy most valuable truths to all so that Your own may not be numbered with the fanatics and the crazed and that the whole of mankind may be admitted as "Your own." |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 27.12.2002 at 02:43:06 kul jezus je imel to znanje vsa učenja so ista, samo na drugem nivoju so. jezus je kul ... on je znou povedat. kaj čmo aryan narest? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 27.12.2002 at 08:58:34 v resnic bi mogl tole narest. sej gape, ti mas rad da grejo stvari po vrst. Search of Joy As a ray of sun is separated from the sun by a cloud, we are apparently separated from our source by the cloud of illusion. The supreme sun, eternal joy and consciousness personified, is the source of both its own rays and the cloud of illusion. Thus, as rays of consciousness now illusioned by the cloud of ignorance, we must connect ourselves with our source and thus overcome the material illusion. In our search for joy we must find the reservoir of consciousness, with whom we are one, yet at the same time different. To comprehend out inconceivable nature we require help from beyond the limits of logic. We require more than human effort. We require grace, divine grace. Affectionate Guardian (Jezus je bil en izmed njimi) In the modern world, we have seen a good number of totalitarian regimes and less-than- spiritual religious leaders. From politicians to popes, gestapos to gurus, we have learned to be cautious about the claims of absolute knowledge. It is no wonder then that we are hesitant when Gaudiya Vedanta speaks about the necessity and utter dependence upon the guru. Who will mediate between humanity and divinity? Don't all souls have the potential for a personal relationship with God, without the need of a chaperon? In the language of love, 'Three is a crowd.' Furthermore, dependence upon another, it would seem, hinders one from standing on one's own two feet. Can one not think for oneself? Do the enlightened have gurus? If they had any such necessity at some point in their eternal progress, it would seem at best that such necessity was a relative one, rendering the principle of guru dispensable at some point. All of these doubts and misconceptions regarding the principle of guru must be cleared up if we are to be successful in our search, for guru is an eternal necessity for all souls. The guru is, in the simplest of terms, a teacher. He is that soul who has emptied himself of all selfish considerations arising from material misidentification. As such, he is filled with the spiritual sakti, energy of Godhead, to do God's work in this world. His own angle of vision is that he is a servant of all, for all are but parts and parcels of God. He does not see others independently of their relationship with the absolute. His task is thus to share this vision with all whom he encounters. Sri Guru is our bright spiritual prospect appearing before us to instruct us both through precept and his own practice. How shall we find such an affectionate guardian? Sacred literature charts our course, and in doing so, points us in the direction of Sri Guru, the captain of our ship. From sacred literature we can learn the qualifications of the agent of the absolute, and therein we are implored to take his shelter. With these two, map and guide, scripture and guru, on the boat of our human birth, fueled by the wind of our own sincerity, we are well equipped to cross the ocean of material suffering and reach the shore of eternal joy. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 27.12.2002 at 12:29:58 in zdej ... |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 27.12.2002 at 13:05:18 Finding a teacher In order to obtain the uneclipsed view of spiritual reality that leads to selfless, divine love, it is incumbent on the conditioned soul to seek the help of the spiritual reality itself, in order to be relieved of obstructive mundane vision. Reform of our life is indispensable for obtaining any real knowledge of or love for God. The nature and necessity of such reform, as well as its mode of practice, are realized by close spiritual association with the spiritual preceptor, or guru. It cannot be realized unless and until one agrees with genuine sincerity to receive it from his hands. It is only by such submission of the will to the process of enlightenment from above that our clouded vision can be cleared up. Therefore, in the terra incognita of the spirit, it is indispensable to have such a guide. Qualification of guru is an important consideration, yet no less important is the qualification of the disciple. The absolute truth is not in shortage of qualified representatives. It is we who must qualify ourselves to recognize them, and this requires all of the sincerity we can gather. And this, our sincerity, truthfulness, is all we have. After some time on a particular spiritual path we tend to gravitate towards the outer body of the message more than to its heartbeat due to our external, sensual orientation in life. But the message is more than the cultural trappings it is presented in. It answers to a sense of urgency in the soul striving for self perfection. That urgency of spirit with which one initially embraced the lineage may over time become suppressed, as the practitioner settles for answers to the problems of life, rather than the difficult task of applying those answers in progressive spiritual life. Thus there is an ongoing need to resurrect the spirit of the teaching, both in our every day life of spiritual practice, and in terms of revitalizing its message generation after generation. We must question and learn to look deeply within ourselves. We must examine the scriptures and the words of our spiritual master in terms of their essential meaning. We must become acquainted, not merely with the outside - the vapu, of the gurus instructions, but with the vani - or spirit, of those words. In doing so, we challenge our faith and thus run the risk of losing our heart, our faith. But shallow faith is not what we are interested in. That has its utility in the beginning of our spiritual quest but only inasmuch as it serves to help us go deeper into the heart of Sri Chaitanya's teachings. We are deficient, weak, and prone to the condition we find ourself in. So guru will help us. He will say, " You are swimming across the river trying to carry the gold bricks thinking I will need this, I will need that. Leave all that behind so that you can live. You will not need anything there! Nothing you will need, it is a welfare state. Everything is provided naturally. It is all the affairs of the svarup sakti." The nature of the absolute plane is all kind, all giving, all loving, overlooking. Overlooking our defective nature. If we sincerely make an appeal to go there, they will automatically bring us up, all the parikaras, the associates of the Absolute. They will automatically bring us up, naturally. And in their company, our defects will be compensated for. Our real hope lies in the understanding that the guru is the local representation of Krishna, and he is always mercifully disposed towards the disciple. The Absolute descends to us through guru, so we should focus our attention upon his advice in all instances. Then we will discover a ray of the sun of Krishna is coming into our heart. Pure transcendental goodness, the plane in which the lila of Krishna takes place. It doesn't take place in this present plane of experience. A ray of that sun comes into the devotee's heart. And then what happens? - the svarupa sakti that conducts the affairs of Krishna in transcendence tko je to kar se tice moje osebne "linije" ucenja (sola Sri Caitanye). ampak pod drobnogledom se opaz, da je "princip ucitelja" vseh sol povsod isti in da tud zmeri obstaja moznost deviacij (nase neiskrenosti, institucije, interpretacije, zlorabe itd.) vse linije se morjo ukvarjat s temi "nezazeljenimi" stvarmi, ampak vse to je pripadajoci del prakse, tj. s prepoznavanjem in tud priznanjem in kasnejsim odstranjevanjem vseh teh motecih elementov. progress means constant accepting of higher and rejecting lower. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 27.12.2002 at 13:29:34 ampak preden sploh hocmo met ucitelja v katerikol soli, mormo ali hocmo bit valda prej tud mal seznanjeni o cem se sploh gre. kasn je koncept (filozofska podlaga), kasn je cilj (dobrobit) in kasn je proces za dosego le-tega in s katerim dokazilom je to vse podprt... in pol kasnej se ti s pomocjo ucitelja (aktivni princip) te stvari iz teorije (pasivni princip) bolj razjasnujejo in manifestirajo v vsakdanjem zivljenju. |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 09.01.2003 at 21:09:09 Bog je mrtev, učitelji so pa nagnjeni k pedofiliji. Teachers leave us kids alone! |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 09.01.2003 at 21:18:11 t wrote on 09.01.2003 at 21:09:09:
mah... ten nej. no comment. |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 09.01.2003 at 21:21:35 Ja saj, šele, če je Bog nrtev, ga imaš lahko zares rad? A ne? bog z vami |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 10.01.2003 at 12:08:50 Bog je vecen. se ne rodi in tud ne umre. prav tako smi mi vecni, vendar ker se zmotno poistovecamo s telesom in umom, se nam zdi da umiramo in se rojevamo. ko spoznas svojo pravo identiteto (soul) v odnosu z Bogom (supersoul), se resis zmotnega poistovecanja in s tem kroga rojstev in smrti in trpljenja ki spada zraven. |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 10.01.2003 at 14:56:16 wrote on 10.01.2003 at 12:08:50:
Meni se zdita um in telo neskončno bolj realna od neke "prave identitete" soula (baje, da to pomeni duša), prav tako kot je zame rojstvo začetek, smrt pa konec življenja, ki se lahko dogaja le med njima, s svojim pripadajočim trpljenjem in radostmi. Ten-nej ne potrebuje nobene druge "prave identitete", pa tudi do raznoraznih supersoulov ima precej skeptičen (mogoče bi bilo bolj pravilno reči agnostičen) odnos. Še manj pa se poistoveča s kakim "krogom rojstev". Saj le enkrat s živi. Mislim, da sta "prava identiteta" in Bog predvsem ideji ega. Freud bi rekel, da je "prava identiteta" "ideal jaza", bog pa je "nadjaz" - "super ego"; torej, da je vse skopaj samo fantazma, katero si ustvari jaz. bog je mrtev in zato ga imamo radi |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 10.01.2003 at 15:23:35 Quote:
Dejmo rajš tko rečt: ubil smo unga, ki ga itak nismo imel za svojga. :P Zdej, ko vemo, kako se to dela, nardimo novga. Najboljš vsak svojga po svoji pobobi in mu vdahnimo tisto, zarad česar ga rabmo! Ne vem, zakaj bi bli brez, če ga naša psiha tko rab, da se gaje enkarat že morala na skrivaj zmislt ??? :) |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 10.01.2003 at 17:19:11 titud wrote on 10.01.2003 at 15:23:35:
Zlato tele? Moja psiha ga ne rabi (ne tazga, ne drugačnega) boga ni, če pa že je, je čista "mona", ker se ne pokaže |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 10.01.2003 at 20:30:07 t wrote on 10.01.2003 at 17:19:11:
mogoče si pa sam ti slep ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by DylanDog on 10.01.2003 at 21:55:48 Huh huh huh, težke besede padajo..... |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 11.01.2003 at 14:19:31 Rad imeti oz. ljubiti boga? Govorijo/Govorite, delujejo/delujete po principu "Bog je v vseh stvareh", mar ne? Če je bog v vseh stvareh, je tudi v ljudeh. Če je bog v ljudeh, je tudi v meni. Če je bog v meni, sem jaz sebi bog. In sebe imam rada; najraje - takoj za svojo hčero; pa če sem sama sebi bog, ali pa ne. Če imam sebe rada, imam rada tudi druge in vse ostalo; oz. sprejemam ... kakor komu ljubše. S pomembnim poudarkom: "tukajle" in "zdaj"; ne zaradi "zgodovine" in ne "na zalogo". ;) ARS |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 11.01.2003 at 23:08:43 ars : ti si delcek ene izmed potenc Boga. potenca je zmeraj odvisna od substance. ogenj je substanca, svetloba in toplota pa sta potenci. med seboj so nedeljivi, so ENO, ceprav so tudi razlicni. Bog je vseprisoten, in ti si delcek ene izmed njegovih energij, in si mu po tem enaka, ceprav nisi on. kadar se obnasas "zavestno" v skladu s tem dobis vecni mir in ljubezen. sicer sem ti pa ze enkrat napisu kako je s tem "ljubim sebe" ali "imam se rad". zmeri nastopajo tri entitete notr. pa se npr., ce nekdo rece, da ima rad sebe, v bistvu pa sam ve da se ne pozna ciz dobr, kako loh pol govori da se ima rad? kako lahko vem da imam sebe rad, ce ne vem kdo sem? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 13.01.2003 at 09:12:40 Je s tem bogom v seb res en problem. Če ga ubiješ kot eno zunanjo, samo po seb obstoječo in nasprot tebe postavljeno entititeto/existenco, s tem nis čist nč naredu. Tud če jo prej razkrinkaš kot lastno izmišljotino. Niče je en dober primer za to. Nietzsche (niče) je v krščanski morali ugledal en ovinek, prek katerega kristjani, sklicujoč se na božjo avtoriteto, zasledujejo le svoje pragmatične uživaške cilje. Krščanstvu je očital, da je krivo za pomehkuženje folka; da pragmatično vztraja pri enih dogmatičnih predstavah antičnega sveta; da se tolaži z onostranstvom, v katerga niso verjeli niti kristusovi sodobniki; da živijo v eni hinavščini, v kateri po lastnem mnenju sicer ne živijo, a vedo, da samim sebi lažejo. Niče je problem rešu tko, da je razglasu " Bog je mrtev! Bog ostja mrtev! In mi smo ga ubili!" in začel oznanjat novo dobo, ki bo prevrednotila vrednote. Stare da so zbledele, nove pa je usmeril v princip volje do moči. V svoji zaratustri je slavil svojega nadčloveka, popolnoma osvobojenega od tradicionalnih vrednot, ki stremi po sili vitalnosti in moči. Njemu nasproti so postavljeni čredni ljudje, ki se uklanjajo dikatau izmišljenega boga, morali šibkih in sočutju. Le nekaj nadljudi je po ničeju dovolj močnih, da prenašajo posledice svoje svobode in njeno naravnanost k vitalnosti in grobosti. Njihov poslednji preskusni kamen je sposobnost, da vzdržijo mislel o večnem vračanju... Iz tega ni težko zaključit, da ko je niče boga ubil, ga s tem ni tud odpravu. Je samo ponotranju njegove principe, da mu služijo krepit občutek moči, voljo do moči in moč samo. Ni čudno, da je postal žrtev lastnega samoprecenjevanja in se na stara leta začel spraševat, zakaj piše tako dobre knjige, zakaj je tko pameten in da se je na koncu v tem samopoveličevanju tud zlomu. Z bogom je torej križ: če se začeneš sumit, da je izmišljen, ga začneš izigravat, z njim manipulitrat pa se začneš it eno dvojno moralo; če se mu upreš pa ga ubiješ, s tem v bistvu priznaš, da bog je (bil), pa se ga seveda na tak način ne moreš znebit: ko si prilastiš njegovovih principov, te skurjo od znotraj. To, da boga ubiješ samo napol, da mu sicer priznaš, da sicer je, ampak samo v teb, zunaj pa ne, je po moje samo en hibrid ničejanstva (ki se je povampiru v imperilaizem/nacizem/fašizem/stalinizem) in klasičnih religij (ki so zvodenele z zatonom trdicionalnih družb). Ta hibrid se bolj sklada z modernim pojmovanjem samega sebe kot atomiziranega posamznika, induvidualista, ki svobodno združuje z drugimi in se mu pri tem ni treba podrejat nobenmu višjemu interesu kot svojmu čutu za dobro in koristno. No, tud ta hibrid v času trka civilizacij in krize idendetite in liberalnih samoregulativnih principov globalnega kapitalizma ne deluje najboljš, zato se bog širi tud ven iz posameznika, pri čemer se ne upa več artikulirat kot avtoriteta nad njim. Aryan dobr zadane to zunajo pojavnost boga kot substanco, našo induvidulanost pa potenco. Odnos tako ni več hierarhičen, ampak enakopraven in nedeljiv. Se boga ne da okrog prinest, ga ignorirat al pa se mu upret, ker smo samo skupaj z njim eno, torej to, kar smo induvidualno. Tega krščanstvo nekak ni znalo nardit, čeprav ma v svojih antičnih pa tud starejših temeljih tud ta potencial, ki se ga je šele zdaj lotilo pod pritiskom kunkurence z vzhoda aktivirat. |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 13.01.2003 at 12:04:22 So bile bombe v zadnjih letih tisto zadnje, kar je še preprečevalo, da ne bi človek počel vsega, kar je bilo do sedaj dovoljeno samo bogovom. Izbira je bila vedno samo ena, moč pa hudo omejena. Nima ten-nej zastonj naslikane bombe pod svojo sliko. V trenutku, ko bombe izgubljajo svojo kontrolno vlogo, ko postajajo orodje v človeških rokah, se meje razblinjajo, preostane nam spoštovanje novih božanstev, novih gospodarjev in skrbno tehtanje vseh dejanj, da ne bi slučajno izzvali božje jeze. Odnos pa lahko postane samo odnos spoštovanja in čaščenja vse preračunano, da ohranimo božjo naklonjenost. Ali bomo svoje nove bogove ljubili ali ne, niti ni pomembno, vsekakor pa jim bomo redno koga ali kaj žrtvovali. Odnos smrtnikov do boga navadno ni bil ljubezen, je bilo vedno čaščenje in žrtvovanje. Ljubezen je Jezusova inovacija. Vendar dokler so oni bogovi in mi ali pa nekateri drugi pa smrtniki ali pa kolateralna škoda, nam volja za moč ne pomaga kaj dosti, saj si svobode v tem pogledu ne moremo vzeti. Lahko samo morda z ljubeznijo pomagamo preoblikovati duha časa, s tem da obstoječe bogove na skrivaj zamenjamo z drugimi. Krščanstvo je nekoč že imelo to moč, danes lahko samo vzdržuje svojo eksistenco, druge moči pa nima. Zgleda, da bo treba poiskat novega nadomestnega boga, ki bi ga lahko ljubili. Čas za novega mesijo? Od tod vse zanimanje za novo duhovnost, nove rel. organizacije ipd.? Ali bo moralo eksplodirati nekaj bomb? lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 13.01.2003 at 13:40:18 Glede bomb: ga ni blo boga, ki se mu ne bi kakšen norc izneveru pa prtisnu na gumb, da bo šel svet verižno k hudiču. Še bolj verjetno: v imenu svojga boga bo poslal k hudiču častilce konkurenčnega boga, tud če bo šel sam za njimi. Verjet v absolutno dobro dons še tolk bolj kot kdajkoli prej pomen verjet v to, da je dobro vse, kar biva. Da nč, kar biva, ne more bit slabo, da si ničesar z ničemer ne zasluž nasilne/zavestne prekinitve svojega bivanja od svoje al pa tuje roke. Ne samo roke, pač pa tud misli. Pa ne samo roke misli, tle zraven je še vse tist, kar ogroža eksitenco brez posega roke in milsi, a roke in misli lahko preprečijo poseg tega smrtonosnega 'onega' v eksistenco. To pa lahko roke in misli storijo le tko, da posegajo v tisto ono le za eksitenco dober način. Kakteri je ta, je je težko vedet, ker tud z dobrinimi nameni se lahko tlakuje pot v pekel. Edino dobro je zmerno delovanje znotraj možnega. Vsekakor to ni popredmetujoča/posesivna drža do sveta, soljudi in samega sebe, ki ustreza abstarktno/objektivistično mišljenju, ki je te bombe ustvarlo in ker je to tud sposobno pripravit roko do tega, da jih aktivira. Ampak s tem zadnjim dejanjem človekove nadmoči se človek ne bo do konca učloveču, kot si zmotno predstavlja, ker človek ne izvorno eksistira v razmejevanju, pač v sodelovanju z ljudmi in božjo bitjo. Notranja pobožnost je potrebna zato, da se človek z njo predaja tej izvorni biti. Sodelovati v biti se uresničuje v ljubezni, ki se drugemu odpira brez pridržkov ter se prek tega umerja k 'zunanjemu' bogu kot absolutnemu ti. Tako približno se o bogu in božjem razmišlja po krščansko znotraj filozofije eksistence in to men zna bit bliz. Bog kot absolutno ti bi se tako lahko imenoval tud TITUD. V imenu takega boga moja roka garatirano ne bi prtislna na gumb ampak bi ga znala tud deaktivirat :P 8) ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 13.01.2003 at 15:16:56 titud wrote on 13.01.2003 at 13:40:18:
Zmerno, samo glede na koga ali kaj, titud? Zmerno je vedno v okviru nekih mer, zunaj ekstremov, zato pa mora biti znano merilo. Katero pa je tvoje merilo, titud? Če je zate dobro relativno, si pa v bistvu še precej večji relativist kot pa sem jaz ;) lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 13.01.2003 at 16:07:05 Quote:
Zmerno je vsako upiranje pogojem svojega bivanja pod pogojem, da smo v tem smislu vsi sotrpini, da smo so si solidarni. Če se človek med uprom žrtvuje, potem lahko stori v korist dobrega za druge (svobode, pravičnosti) ki sega čez njegovo lastno usodo (prometej). Nezmerne oblike upora/delovanja natanejo v zgodovini tam, kjer zatajijo svoj izvor v solidarnosti ter žrtvujejo eksitenco za namišljen abosluten cilj, , ki se izteka v nihilizem in zanikanje človeka. Ker ni možno v naprej najti aboslutnega smisla, ki vodi življenje, pol to pomeni, da mora človek najt pravo mero znotraj svojih možnosti. Ni druge. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 13.01.2003 at 21:31:44 wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Ne glede na tvojo trditev, si bom jaz sebe še naprej tako razlagala, kot bo men pasal, predvsem pa tako, kot bom jaz čutila; in tudi slučajno nisem (in močno dvomim da kdajkoli bom) kogarkoli potenca, ali pa delček nje, ali pa delček nekoga drugega energije ... No, predvsem pa dvomim, da se bom na tak način s seboj kdajkoli "ukvarjala" oz. se na tak način videla/dojemala. wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Ker živim v skladu s seboj, sta v meni in iz mene mir in ljubezen. A ker se še vedno spoznavam, tudi preko drugih, je včasih tudi nemir, tako v meni kot iz mene ter naokrog. In ker se zavedam svoje nepopolnosti in jo sprejemam, dobrohotno sprejemam tudi to, da ni vedno iz mene in okrog mene ljubezni; vsaj navidezno ne. Prijetno noč nam želim, ARS PS: Nemir? Sem se zdajle na Boveeja spomnila; je tole zapisu: " It is ever the invisible that is the object of our profoundest worship. With the lover it is not the seen but the unseen that he muses upon. ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 13.01.2003 at 22:17:10 wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Ja, napisal si, kako ti to vidiš oz. ti o tem misliš/čutiš, a te nisem čisto dobro razumela: wrote on 06.01.2003 at 14:55:43:
Aja? A potem jaz, po tvoje, sebe ne morem imet rada? ??? Oziroma, po tvoje, da se imam lahko, ker nisem niti nič niti vse? ??? wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Komot. :D Imava pač drugače meje "zastavljene": Jaz, za začetek, ne "rečem", da se ne poznam čisto dobro. Poznam se do meja mojega trenutnega zavedanja in se niti ne slepim niti ne mučim s tem, da se oz. ali se kdaj bom v celoti poznala, štekala ... In pav zato mi je fino z menoj, zanimivo, izzivalno, spontano, nepredvidljivo, ... In tudi zaradi tega se imam rada. wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Ma, meni se tole tko "intelektualno onanirajoče" bere, kot n. pr. tole: Kako lahko vem, da imam svojo hčerko rada, če ne vem, kdo ona je in bo? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 14.01.2003 at 07:46:28 Quote:
Arska, lahko da je zdaj oninarajoče se vprašvevat kdo sem, ko si sam s sabo v skladu/hamaroniji. Ampak na harmoniji je treba 'delat', magari tko, kot ti, da se zanašaš na svoj posluh zanjo in se ji prepuščaš. Če pa ta posluh zataji, če se ali pa te kdo ali kaj 'iztiri', pol se začneš spraševt, na kaj bi se centrirov. Pol ti ponvad vsaka opora prav pride, pa če ti jo kdo uturi al pa jo moraš samemu seb uturit. Ljubezen lahko utelmeljuješ z marsičem, naš najpogotojši kulturni vzorec pa je lastnina. Že s tem, da rečeš 'imam rad' izpričuješ en posestniški odnos do nečesa/nekokoga. Ko tako rečeš da imaš svojo hčerko rada in te vprašam zakaj pol je v tistem imam že impliciran odgovor: ker je moje . Ker je tvoja, moraš imet raba najprej sebe, da maš lahko rada njo in krog je s tem zaključen. Kaj pa, če se zgodi, da podvomiš o ljubezni do same sebe? Ali boš podvomila o svoji ljubezni do hčere? In obratno: kaj ko se ti hči osmosvoji, ko ne bo več pristala na to, da je tvoja? Med hčerami in materami je ta proces ločevanja globok in temačen (mit o demetri), takrat se boš nujno morala začet spraševat 'kdo je tvoja hčer' s pudarkom na hčer in odgovore boš najdla samo v odgovoru na vprašanje kdo sem jaz. Ars, verjem men, da se to rado zgodi, men se točn to dogaja. Pred 10 letiti se bi mi zdel to navadno onanioranje in nehigienično ukvarjnaje s samim sabo, a pride cajt (spet) tud za to, ko to moraš razčistit. Pride cajt, ko moraš ljubit brez pogojevanja ljubezni z lastništvom objeta tvoje ljubezni v smislu imam rad. Aryan skuša do tega po moje eno bližnico potegnt, mora zato zlo dost na tem delat, da ne zaide in da ne zgobi vere v to, kar dela oz. čemur se prepušča. Ni mus, da mu slediš, ne rabiš pa mu dokazovat, da ni na pravi poti, ker to, kjer si zadj ti, želi morda obit. Mene mot edino to, da svojo pot trasira tud na podlagi dokazovanja, da se mi motmo, ne pa ugotavljanja, da smo na skupnem potovanju. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 14.01.2003 at 19:21:40 titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Titud, meni sta "intelektualno onaniranje" oba zgoraj napisana stavka: Quote:
kakšno se pa komurkoli zdi spraševanje na temo "kdo sem", je pa stvar posameznika - in ne dvomim v to, da se komu tudi to spraševanje zdi "intelektualno onaniranje"; pa še vso pravico ima do tega. titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Morda si spregledal, ali pa po svoje razumel, ampak se mi zdi, da jaz tukajle "gor" prav nikomur ničesar ne dokazujem; pišem svoja mnenja, videnja, vprašanja, replike, ... in mimogrede še mal po sebi "brskam". Tako kot najverjetneje večina nas. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 14.01.2003 at 20:42:54 titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Meni se pa zdi, da posluh bolj malokrat zataji, če sploh; bolj zataji naše "poslušanje" njega (oz. sebe); če. In posledični nemir najverjetneje povzroči ravno to, da se ne poslušamo oz. da ne ravnamo v skladu s seboj (ne glede na razlog), seveda pa tudi naše "neznanje" ali pa "prvovrstnost" izkušnje, s katero smo soočeni; mogoče pa še kaj. In meni se ni treba na nič drugega "centrirat", kot le nase; če pa še vedno ne štekam, zakaj sem "iztirila", ali pa ne znam takoj skozi "prvovrstost" izkušnje, pa preprosto koga za mnenje povprašam, da lahko na stvar še skozi kako drugo okno pogledam, ne pa le svoje; odločim se pa tako ali tako sama, vedno. Sicer pa, saj smo ja sami sebi največja opora (ali pa obratno), kdo pa drug? Če prevzemamo odgovornost za svoje življenje in (ne)delovanje, kakopak, in za kakovost obeh. titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Ma, tle si ga pa "pihnu"; no, vsaj kar se mene tiče. Slovenščina ima "rad/a imam" in "ljubim"; in ker mi je drugo od nekdaj neblizu, uporabljam prvo. In moj "rada imam" nima prav nobenih posestniških konotacij - mi nuca zgolj za opis občutkov in "bližine" -, še najmanj pa mi nuca za utemeljevanje ljubezni. Ljubezen preprosto je. Če pa jo je (nekomu) čutiti, je pa ponovno stvar posameznika. In prav pri vsakomur gre "navznoter ven", ne pa obratno, je moje mnenje. Se pa zgodi, da včasih teče, včasih pa kaplja, bi moja babi djala ... ;) titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Nak, ti si impliciral tak odgovor. Jaz imam Saro rada preprosto zato, ker je, ne pa zato, ker je moja hči. "Od prvega dne dalje." Je pa res, da jo imam najraje na svetu, raje od sebe - je edina, za katero bi tudi svoje življenje dala. In to je prav zanimiv paradoks, ko podajaš otroku mnenje, da je ljubezen do sebe tista, ki ti pogojuje ljubezen navzven ... in "zaključi krog". No, najverjetneje tega nikoli nisem prav dobro znala ubesediti, čutim pa močno. A to se mi pri celem tem krogu zdi ena in edina izjema - ljubezen do lastnega otroka. Ja, ravno tako, kot so trenutki, ko podvomim v ljubezen do sebe, so trenutki, ko posledično podvomim v ljubezen do hčere. In prav v tem odnosu že od nekdaj najbolj intenzivno spoznavam nianse (brez)pogojne ljubezni in se učim. A čeprav bo moja hči za prmej vedno moja hči (ne glede na njeno morebitno drugačno "željo"), ne bo prav nikoli moja lastnina, tako kot nikoli ni bila. In ji bom ob njenem osamosvajanju še naprej stala ob strani - natanko tako, kot bom znala, kolikor se bo njej in/ali meni zdelo potrebno ... predvsem pa skozi delovanje, da se čimprej osamosvoji in odloži tisto, tako subtilno breme odvisnosti od staršev, mame ... In ker Sara ni bila "namenjena" kuhanju čajčkov na staršev starost, predvidevam, da bo to prav zabavno nadaljevanje mojih "šolskih dni"; brez da bi se spraševala, kdo je moja hči - ta "kufr" bom kar njej prepustila; sama bom pa še naprej svoje življenje živela in zanj odgovornost prevzemala ... titud wrote on 14.01.2003 at 07:46:28:
Ma, prav nič nam ni treba; lahko pa. Karkoli. ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 14.01.2003 at 22:31:02 ARS wrote on 13.01.2003 at 21:31:44:
Velike besede ;D a res misliš, da v celoti sprejemaš svojo nepopolnost ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 14.01.2003 at 22:33:09 wrote on 26.12.2002 at 15:29:53:
A si ti krišnovc ??? |
|
Title: Re: To Love God Post by Jst on 14.01.2003 at 22:46:57 Titud/Ars, Ja, zanimiv piseta. Najprej sem ploskal Titudu za izvrstno analizo, potem pa se Ars, ker je nekako utemeljila moj dvom pri Titudovi analizi. Po moje analiza kar dobr zadane, ne velja pa za vse ljudi in vedno. Nekdo, ki morda tezje izraza custva bo raje rekel "rad te imam", kot pa "ljubim te", ceprav morda misli ravno to. Vcasih je tudi enostavno primerneje tako reci itd., itd. Npr. jaz moji bivsi punci ze nebi rekel, da jo ljubim, ceprav bi jo se vedno. Raje bi ji svojo naklonjenost izrazil z "rad te imam". Razlaga po moje ni potrebna. Drgac, pa se mi je ko sem bral posta utrnila ideja od mislim da Anthonyja de Mella, ko je rekel, da ko nam nekdo umre, nismo zalostni zaradi njegove smrti, temvec zaradi nase izgube ob njegovi smrti. Ta modrost vsekakor govori Titudovi analizi v prid Ta splosen pojav sem jaz na temu forumu opazil v topicu o Nejcu iz Bepop. Naj recem, da so vsi verjeli (verjetno bi moral govoriti v sedanjiku?), da je v nebesih, pa med angelcki, odresen, koncno srecen itd., itd. Ko sem nekako poskusal opozoriti na osebo, ki je povzrocila Nejcevo smrt in, ki ob tej vsesplosni zalosti se toliko bolj verjetno resnicno trpi zaradi tega kar je storila, pa je moj post ostal popolnoma ignoriran. Mislim, da se je nekdo oglasil nanj, pa je itak cist falil pomen. Pac zaradi te nesrecne osebe nihce ni nic izgubil. Je ze res, da danes v dobi materialnega in racionalnega osebno zalost dost splosno pogojujemo predvsem z osebno izgubo, pa ce to dejstvo nato potegnemo vzporedno s Titudovo analizo, lahko vidimo, da ni glih tolk intelektualno onaniranje (btw, res cool izraz ;D). Zelo dobro odraza duh casa, kar pa se ne pomeni, da dejansko velja za vse ljudi. (ker sem prebral samo zadnja dva posta debate, upam, da nisem falil, al pa povedal ze povedano) Lp Jst |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 15.01.2003 at 09:27:38 Quote:
Ne vem, ars, se mi res zdi da sem mal starokopiten, ampak sem prepričan, da sem tud kot posameznik družbeno determiniran. Ta kulturna /socialna determiniranost me je pripeljala na form javno po 'seb brskat', ker odgovor na to, kaj sem, vsaj zame ni čist osebna zadeva, ampak se lahko definiram le v razmerju do drugih in na ta način nazaj do samga sebe. Edino tko se lahko defininiram tako v razmerju do tistih, ki si lastim jaz kot do tistih, ki si lastijo mene. Skoz lastninski odnos se izražajo tud pojmi kot je ljubezen, pa midva nimava skor nč s tem: tak je kulturn vzorec, v katerga sva vrojena. S tem ne trdim, da okrog naju ni ljubezni, nasprotno, nč manj je ni, kot jo je blo v katerikoli dobi, ki tega lastniskega vzorca ni poznala. Dobro pa je vedet, da se danes predvsem skoz ta družbeni vzorec izraža in razpoznava, da se pol v šoku, ko kašnega ne poseduješ več, ne zapaseš več skupaj z neposedovanjem tud ljubezni. Po moje ste ženske/mame v tem smislu morda bolj latentno posesivne, ste se pripravljene bolj žrtvovat pa ljubezen manj očitno pogojevat kot moški/očetje, ampak tako prikrita posesivnost lahko npr. pri otroku po moje še bolj oteži razkrivanje tega kulturnega vzorca, ki ga mora razkrit, da ga lahko suvereno 'uporablja' pri navezovanju svojih ljubezenskih odnosov. Na to latentno posesivnost jest mater mojih otrok ves čas opozarjam, ker je noče niti pri seb odkrit pa priznat, ker pravi, da smo lastniški samo očetje, da sploh ne znamo imet radi otrok, ker jih sami nismo rodili pa take fore. Tko da sva pogosto v situaciji, da jest njej dokazujem, da naj si že enkrat prizna, da tud ona ljubezen izakzuje prek posesivnosti in da to ni nč slabga, če si le prizna, ona pa men, da ni pol to nobena ljubezen ampak en navden moški egoizem, če mislim, da se ljubezen da izkazovat prek posesivnosti. Tko da se več al manj vrtiva v začaranem krogu, vsaj jest pa na skrivaj opazujem, kako se to odraža pri otrocih. Ker take razprave potekajo dokaj javno, so otroc po moje zaštekal, da je izkazovanje ljubezni dost relativna zadeva, pa se zato brez poroblema pustijo posedovat, če majo od tega korist al pa se tud dost agresivno najinemu posedovanju odtegneta, če jih to duši pri vzpostavljanju novih čustvenih odnosv. Tko da je po mojem dobr, da sta v odnosu vsaj dva, ki različno dojemata vzorce izkazovanja ljubezni in si to sprot razčisčujeta, tud če tega nikol do konca ne razčistita. Če je strarš samo en, pol je po moje dobr, da ta dialog med ljubeznijo in njenimi pojavnimi oblikami odpre sam s sabo in na to sem te jest dobrohotno hotu opomnt, ars. Enako je z ljubeznijo do boga: a mam jest njega, a ma on mene, kako mam jest njega, kako ma on mene, a sem jest sploh lahko brez njega, a je sploh lahko brez mene... S tem po moje nč ne relativiziraš odnosa: če ljubezen je, je, če ni, je ni. Osvobajš pa se tega, da je odnos kulturn vzorc sam, ker to ni, ker je to samo kanal, skoz katerga se ta odnos lahko tukaj pa zdaj morda optimalno dobr izkazuje, kdaj drugič pa kje drgje pa morda ne in ljubezen sama pri tem nima nč. Bolj v detjale ne bi šel v polemiko, ars, ker sem po moje zajel bistvo tvojih polemik z mano. Me pa ne preseneča, da se jst vsaj deloma identificiral z mojim onaniranjem. Moško gledanje na ljubezen pač, ki pa ne pomen, da je ne zmoremo izkazovat. Ker se nam je na to izkazovanje ljubezni posestiniški odnos do vsega in vsakogar obesu, še ni rečen, da se s tem tud v celot identificiramo, čeprav ga jemljemo kot realno dejstvo. Mnogi to občutmo kot breme, zato pri ženskah iščemo način, kako se ga znebit. Včasih smo to pripravljen storit tud tako zahrbtno, da ga egoistično prevalimo na vas, še posebej, če nam očitate nezmožnost imet rad. Se vam pač maščujemo, kakor najboljš znamo. Ni lepo, priznam, a je po moje kotristno, se morda naš vložek v odnos kaže tud v tem, da se zamislite nad tem, če morda tud ve s tem virusom posesivnosti niste že okužene in da vam mi v bistvu pomagamo to posesivnost v vas samih le razpoznat. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 15.01.2003 at 15:42:17 sidha wrote on 14.01.2003 at 22:33:09:
sri caitanya mahaprabhu je ucil ljubezen do Boga. Bog ima neomejeno imen, oblik, lastnosti in aktivnosti. ko enkrat transcendiras oz. gres preko materialnega poistovecanja, takrat prides na dan "ti" v svoji izvorni obliki kot soul. inherentna narava vsakega soula je, da sluzi Bogu v ljubezni. Sri Krishna je Bog, prav tako je Ramachandra, prav tako Narayan, prav tako Nrisimha, Visnu itd. vsi so eno po substanci, vendar se tudi razlikujejo glede na razlicne lastnosti. npr. Sri Krishna je "najbolj privlacen", Narayan je "najrazkosnejsi", Ramachandra pa je "najbolj "eticen" ". sri caitanya mahaprabhu je na splosno iz Ved dokazal da je vsaka dusa sluga Boga, vendar ko to nalogo pozabi pade v iluzijo in mora zarad tega trpet. edini izhod iz te iluzije ali samsare ali trpljenja je ponovno ozivetje izvorne narave duse, tj. sluzenje Bogu. o tem govorijo vsi Vedski spisi. da pa so avtenticni pa smo ugotovil ze na topiku "Kdo smo?". ko poznamo teorijo gremo lahko na prakso, praksa pa prinese realizacijo in izkusnjo. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 15.01.2003 at 15:53:34 ARS wrote on 13.01.2003 at 22:17:10:
Ars : opazno je da ti "intelektualne" in "analiticne" vsebine textov ne lezijo prevec (kot vecini zensk) ker ste po naravi bolj sentimentalne. ne vse, ampak vecina. ok. nima veze. lahko se spustiva tud na "cutenje". dobr ves da se ljubezni ne da opisat, ker jo lahko samo cutis. ne glede na to, koga ljubis, hcerko, sebe, druge itd. manjka tej ljubezni ena stvar ki si jo izkusla najbrz ze sama. da ne traja. in to nam ni vsec. probi ugotovit zakaj. probi razmislt od kje prihaja zelja po trajnem obcutenju ljubezni in zakaj to ni izvedljivo v praksi. pol pa razmisl kaj si prpravljena zavrzt. to da trajna ljubezen sploh ne obstaja, ali pa da je tole nase okolje neprizanesljivo do nas. ce je, bomo mogl ugotovit kaj je narobe in zakaj nas muci. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 15.01.2003 at 20:26:21 sidha wrote on 14.01.2003 at 22:31:02:
Edini besedi, ki sta meni tukajle veliki, sta "v celoti", Sidha. ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 15.01.2003 at 21:23:34 a_hero wrote on 14.01.2003 at 22:46:57:
Ma, jaz zagotovo nimam problemov z izražanjem tovrstnih čustev ... a vedno uporabljam zgolj "rada (te) imam", ker mi je glagol "ljubiti" predvsem književnega značaja, pa še tam mi je, ne poredko, tuj ... ;) a_hero wrote on 14.01.2003 at 22:46:57:
Ja, ampak le v primeru posestniškega odnosa ... ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 15.01.2003 at 22:00:47 titud wrote on 15.01.2003 at 09:27:38:
Titud, jaz pa mislim, da "družbeno determiniranost" lahko vsak posameznik preseže, saj prav nikjer ne "piše", da moramo obdržati, pestovati, posvojiti, ... karkoli (podedovanega). Predvsem pa je to tako ohlapen in hkrati "lahko-vse-živo-zajemajoč" pojem, da svoje mnenje lahko točneje izrazim zgolj na morebitnih primerih. Sebe si pač nikoli nisem definirala ali razlagala kot nekoga (delno) družbeno determiniranega. Saj veš, moč odločitve ... ;) Viš, odgovor na "kdo sem", je pa meni popolnoma osebna zadeva. Ne v smislu, da ne bi zmogla ali hotela o sebi govorit, temveč v smislu, da prav nikogar mnenje, definicija, opis, nalepka ali podobno, ne more meni odgovoriti na to vprašanje namesto mene. Simpl. ;) Kar se pa drugih tiče, me je pa itak vedno bolj zanimala oz. točneje - mi je (bila) bolj pomembna moja intuitivna zaznava kot pa kakršnikoli ali kogarkoli okvirčki, nalepke … To, da »se lahko definiraš le v razmerju do drugih in na ta način nazaj do samega sebe«, bi pa samo malček drugače zastavila: Samoopazovanje, tudi s pomočjo raziskovanja in opazovanja vsega in vseh »okrog mene« ter posledičnih notranjih odzivov, mi »govori«, kdo sem. titud wrote on 15.01.2003 at 09:27:38:
Ma, ne vem, kako se da ljubezen izkazovat prek posesivnosti ... Se mi bolj zdi, da človek s posesivnostjo bolj izkazuje svoje (trenutne) omejitve, nemir, neznanje, nezavedanje ... kot pa karkoli drugega; še najmanj pa bi rekla, da ljubezen. titud wrote on 15.01.2003 at 09:27:38:
Dobrohotno? A se ti ne zdi, da si mi, prav na brzino, eno nalepko prlimu, s predpostavko, da pa valjda ja tut zame drži …? Kaj pa če ne? ;) titud wrote on 15.01.2003 at 09:27:38:
Ja, men se res zdi, da te tale "(pasivna) ženska posesivnost" kar mal najeda ... pa tut tko na širok in posplošen si jo zastavu … ;) A ne bi kar topika na to temo odpru? Si bomo mal (nova) okna odpiral ... Pa tut to se nam lahko zgodi, da bo Aryan upravičeno potožu, da je šel "to love god" k hudiču ... ;) :-* ARS PS: Oznaka "intelektualno onaniranje" mi služi za najhitrejši opis, da se mi nekoga govorjenje/pisanje zdi brez smisla, meni prehuda potrata časa ali pa energije (vsaj v določenem trenutku, če ne kar nasploh). Kratek podnapis. In to oznako sta si v tem topiku prislužila zgolj dva stavka, Arynov in moj; navedena oba. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 15.01.2003 at 22:42:38 wrote on 15.01.2003 at 15:53:34:
;D A to je iz tistega filma, "da je napad najboljša obramba"? (Drugače bi na moja vprašanja odgovoril, mar ne?) Meni se pa zdi, na kratko, da smo pač močno "praktične" ... analitične ravno dovolj, da vas iz "območja ugodja" ven flikne ... ;) ... (raz)umske pa nemalokrat s tako širokim "fokusom", da nam težko sledite ... 8) wrote on 15.01.2003 at 15:53:34:
;) Naj ti črkujem: a) Nikoli nisem trdila, da se ljubezen da opisat. b) Moji ljubezni prav nič ne manjka (v šali bi rekla, da ji včasih manjkam le jaz). c) Zaradi netrajanja ljubezni se ti "pritožuješ", ne jaz; o njej umsko razmišljava drugače, kot kaže, jo pa drugače tudi čutiva. č) In ker se ne ukvarjam z (ne)minljivostjo ljubezni, mi ni treba probat ugotovit, zakaj tebi njena minljivost ni všeč; lahko pa mi/nam ti pomagaš tebe razumet. wrote on 15.01.2003 at 15:53:34:
"Read my lips", prosim: Nobene želje po trajnem občutenju ljubezni nimam; ljubezen preprosto je. Zatorej boš "moral" sam zase ugotoviti, od kje tebi ta želja, zakaj ti ni izvedljiva v praksi ... - če boš hotel. In če meniš, da je tvoje okolje neprizanesljivo do tebe, potem boš "moral" ti zase ugotoviti, zakaj in kaj te muči ... - če boš hotel. In samo če boš hotel, boš to tudi z nami delil ... :-* ARS |
|
Title: Re: To Love God Post by EvaZh on 16.01.2003 at 08:07:08 wrote on 11.01.2003 at 23:08:43:
Torej da se boš imel lahko rad, boš mogu najprej svojemu razumu zagotovit, da si tega vreden? ( ;D) Ok. mogoče ni smešn, mogoče je smešno to, ko zgleda, da jaz bi sebe pa druge kar slepo rada imela, ko sploh ne poznam vseh dejstev(!), in mam en nedokazan občutek v sebi, da so vsi ljudje dobri in si prepevam: Looving youuu is easy 'cause you're good insiiide turuturututuum :D( ;D) (PArdon, mogoče sm sam živčna zarad kolokvija danes) |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 11:25:26 Quote:
hmm, se mi zdi, da je to možno samo če je ne poznaš (prave ljubezni), če pa jo poznaš pa to pomeni, da ignoriraš samo sebe....ali pa še tretja varianta-da nisi tako mislila, kot si napisala Quote:
če bi ljubezen preprosto bila, torej možna brez našega truda, dostopna vsakomur kjerkoli kadarkoli, bi se vsi med seboj ljubili....ker bi ljubezen preprosto bila.....ja mogoče čez par reinkarnacij jaz bi rekel ljubezen preprosto je ali pa ni (it`s up to us) LP |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 16.01.2003 at 12:37:00 Mind, Ars ti je rekla, da ve, da ljubezen je, kar pa bolj težko trdiš, če je nisi nikoli občutil. Tvoja trditev pa je, da če ljubzen je, potem mora ljubezen biti večna. Iz tvojega prepričanja sledi, da je ker ars trdi, da ljubezen ni nujno večna, prave ljubezni še ni občutila, skratka trdiš, da je ljubezenska izkušnja Ars zato iluzija. Mogoče je pa tudi, da je tvoje prepričanje o večnosti in absolutnosti ljubezni tisto, ki še nima prave opore v tvojem življenjui, še posebej, ker govoriš o ljubezni v obliki "mora biti" in ne "je". Zate bi bilo po mojem zanimivo prebrati kaj o navezanosti in kako navezanost obravnava budizem. Pa o povezavi med trpljenjem in navezanostjo. Kar nima kaj dosti opraviti z ljubeznijo. Pa verjetno ne bi prav nikomur škodilo, da malo pomeditira o razliki med navezanostjo in ljubeznijo. lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 14:39:37 Quote:
bp, moja trditev ni bla, da če je ljubezen, potem mora biti večna, ampak, da če ARS nima ŽELJE po trajni ljubezni potem nikoli ni občutila "ljubezni", ker če bi jo, bi imela trajno željo po njej, tako kot vsa živa bitja. In edina možnost, da če bi jo res občutila je ta, da ta obcutek oz. sebe ignorira. Dopuščam pa seveda, da sem jo narobe razumel oz. se je narobe izrazila. in sploh nisiem ciljal na to, da je "prava ljubezen" večna ljubezen, ampak na neizpodbitno dejstvo, da če občutiš "iskreno,pravo ljubezen" si jo želiš vedno imet in vedno tako čutit. ars pa je napisala, da nima želje po trajnem občutku ljubezni zato sem sklepal, da ali "prave,iskrene ljubezni" ne pozna ali pa se je napačno izrazila dopuščam pa seveda svojo zmoto pri njeni trditvi, ki je bila zelo preprosta :""NOBENE želje po trajnem občutenju ljubezni nimam""" Quote:
je, mogoče ja, ampak ne zaradi razlogov ki jih omenjaš ker sem napisal: Mind wrote: Quote:
z ključnim dodatkom (da je odvisno od nas) če JE ali NI ! Quote:
bp, me veseli, da mi svetuješ in obenem po ovinkih govoriš, da nimam pojma o tem kaj ljubezen je še kak nasvet od tebe bo vedno dobrodošel, še posebej če bo iskren LP |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 16.01.2003 at 15:14:13 Ok, se opravičujem, sem ti položil besede v usta. Torej trdiš, da velja za vse in vsakogar in v vsakem trenutku, da če je občutil pravo ljubezen, potem obstaja želja v tem trenutku ljubezen imet in jo občutit. Ker ars v nekem trenutku nima želje po tem, da v vsakem trenutku (~trajno) občuti ljubezen potem iz tega sklepaš, da še ni občutila ljubezni. Sam se samo sprašujem po univerzalnosti tvojega prepričanja, ali res velja za vse ali predvsem zate, ali pa še to ne, kar pa je v tem primeru enako potrebno, kot se je potrebno vprašati po občutkih drugega. Poleg tega te sprašujem, ali morda ne zamenjuješ trajne ljubezni in navezanosti. Odgovora seveda ne poznam, morda ga poznaš ti, morda tudi ne. Definitivno je nekaj od tega res: ali je tvoje prepričanje malo manj univerzalno, kot pa si si mislil da je, ali pa ars še ni občutila prave ljubezni. Sem pa prepričan, da lahko o tem še največ pove Ars, ki ti lahko mimogrede oklesti tvoje prepričanje v malo bolj realno veljavne okvirje. ;) Ti nič ne govorim po ovinkih, samo hotel sem ti povedat, da obstajata vsaj dve možni izpeljavi iz te situacije in ne ena sama. Recimo v primeru, da Ars potrdi, da je vsaj enkrat občutila pravo ljubezen, me prav zanima, kaj boš porekel potem ;). lp bp P.S. Kaj imajo osnove logike z iskrenostjo, oz. na kaj v tem primeru vpliva iskrenost? |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 15:48:10 bp, pomoje je čisto splošna univerzalna resnica ta, da vsak teži k temu, da bi se, kar se da dobro počutil bil srečen in zadovoljen. In ker je ljubezen (ne samo pri meni) na splošno pojav, ki v človeku vzbuja prijetne občutke, lahko na splošno oz. univerzalno rečem, da je ljubezen nekaj k čemur težimo vsa živa bitja. Ti ne ? Quote:
bp, ali ti mene hočes prepričat, da je "prava" ljubezen nekaj česar si nekdo (tudi ti, jaz ARS) ne želi ? Daj utemelji to ! Zakj si nekdo ki ve kaj je prava ljubezen ne bi zega želel...tudi trajno ? Strah, dvomi, razočaranja so lahko nekaj kar te odvrne od iskanja te ljubezni ampak želja ostane vedno pomoje. Zato sklepam, da tudi pri ARS. Quote:
bp, iskrenost in logika imata v najinem pogovoru vsaj dve značilnosti, ki sta si med seboj različni ter se lahko izključujeta ali dopolnjujeta. Če z logiko utemeljuješ neko stvar z iskrenim namenom razjasnitve tako sebi kot drugim (s poudarkom na sebi- ki zahteva dopustitev lastne zmote) potem v teh dveh pojmih in medsebojno povezanostjo ne vidim nobene negativne stvari. Kakor hitro pa se logika (s katero hočemo nekaj utemeljit) in iskrenost izključujeta pa dobi povezava teh dveh pojmov avtomatično negativen predznak, pa neglede na to, kako logično je utemeljitelj utemeljil svoje stališče. LP |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 16.01.2003 at 16:21:01 mind wrote on 16.01.2003 at 15:48:10:
Quote:
Quote:
lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 16:59:08 Quote:
bp, poplnoma jasno mi je da npr. psihopat ali odvisnik v bistvu sebi škodi ampak dejstvo, ki sem ga povedal ostaja enako : Vsi se trudimo biti "srečnejši" . Kaj pa enemu odvisniku ali psihopatu predstavlja "srečo" pa je drugo vprašanje. In ker govorimo o ljubezen in je ljubezen nekaj takega, kar ti prinaša zadovoljstvo mir in srečo, če je le iskrena. In mislim da se strinjava, kaj ti ljubezen prinaša ? Quote:
Očitno si že pozabil kako je, če je NI ? Mogoče rabiš kakšno "brco" da jo boš začel bolj cenit. Quote:
bp, ne verjamem da nisi razumel mojega pointa glede iskrenosti v prejšnjem postu LP |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 16.01.2003 at 17:57:03 mind wrote on 16.01.2003 at 16:59:08:
Quote:
Quote:
A si se kaj vprašal o razliki med navezanostjo na nekoga in ljubeznijo do nekoga? lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by Amstel on 16.01.2003 at 18:08:31 wrote on 16.01.2003 at 16:21:01:
A začnem naštevat? ;D Žal, žal, nima vsak v starih možganih zapisane sreče. Kaj to pomeni? Da looserski načrti niso tako redki. Če ti zmanjka bencina v avtu... a je to slučajno ali je vzorec? ;D (Izzvzamemo primere, ko kontrolna lučka ne dela!). Realnost je zame taka, da je sposobnost za ljubezen, "božja". Jaz bog nisem. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 16.01.2003 at 18:24:11 Ste tolk napisal in tko fletn debatiral, da bom počas, pa z andahtjo ... ;) ARS wrote on 15.01.2003 at 22:42:38:
mind wrote on 16.01.2003 at 11:25:26:
Poglej, MIND, sem čisto tako mislila, kot sem napisala. In kar sem napisala, ne vsebuje niti tega, da ne poznam ljubezni, niti tega, da sebe ignoriram. Je pa res, da »zgoščeni« stavki, ki so hkrati (lahko) tudi zelo precizni, včasih pri bralcih lahko povzročijo prav zanimiva, celo diametralno nasprotna razumevanja od dejansko napisanega. Izpostavljeni moj stavek lahko razumeš tudi tako, kot je bil mišljen, in sicer, da nimam želje po trajnem občutenju ljubezni, ker ljubezen preprosto je; v vsakem trenutku. Kako naj imam to ŽELJO, če ljubezen tako ali tako občutim v vsakem trenutku? In kako naj imam željo po TRAJNEM občutenju ljubezni, če pa je ljubezen tako ali tako vseeskozi prisotna? In, mimogrede, meni želja po »nečem« pomeni, da tistega »nekaj« nimam. In kako naj si potem želim nekaj, kar že »imam«? Ma, pazljiveje brat zna biti povsem koristno ... ;) Seveda pa drži tudi to, vsaj iz mojega zornega kota, da ljubezen preprosto je. Tako kot sonce, ki preprosto je. Oba preprosto sta. A drži - na primer -, da za nikogar od njiju ne vem, ali sta »tu« za večno ... ali pa ne. Se nekoč javim, če sem večna, in povem, ali res sta ... ;) In ti, MIND, a si se zdaj še odločil, kateri od tvojih dveh stavkov je tebi bližji, srednji ali zadnji – »če bi ljubezen preprosto bila« ali pa »ljubezen preprosto je«?! ;) Sicer pa, kaj pa je zate »prava« ljubezen? ??? |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 16.01.2003 at 19:16:16 mind wrote on 16.01.2003 at 14:39:37:
Ja, narobe si me razumel (oz. po svoje); sicer pa sem tvojo trditev o meni zgoraj že ovrgla. Dodala bi le vprašanje: Od kje ti prepričanje/uvid, da imajo vsa živa bitja TRAJNO ŽELJO po ljubezni? In mimogrede, a se ti ne zdi, da je praviloma vedno več kot le ena možnost? mind wrote on 16.01.2003 at 14:39:37:
Tvoja izjava pa malček nasprotuje tvojim trditvam o meni ... In konec koncev, če si se pa že odločil, da tudi zate »ljubezen preprosto je« (»ali pa ni« bom tukaj spustila, ker mi ni blizu), kako to, da si se pa v mojega takistega tako »zaletu«? ;) mind wrote on 16.01.2003 at 15:48:10:
Zame sklepaš napak. ;) Sem že napisala, da želje ni, ker je ljubezen kar skoz; torej me tudi strahovi, dvomi, ... ne morejo k njej pritegniti ali pa od nje odvrniti. Me pa zanima, kaj si ti predstavljaš oz. čutiš, ko omenjaš »pravo ljubezen«. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 16.01.2003 at 19:34:28 wrote on 16.01.2003 at 15:14:13:
Matr, zgleda, da bo treba še daljše stavke pisat ... ;) ... ali pa manj kompleksne. Ma, kako se lahko še drugače isto pove? Torej: ARS dnevno (ob)čuti ljubezen, zato pač nima (še dodatne) želje, da bi jo (ob)čutila. Amstel wrote on 16.01.2003 at 18:08:31:
Men je to vzorec; tak, simpl. ;D Tudi zato, ker nič ni slučaj. ;) Ekola, :-* ARS |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 16.01.2003 at 19:47:00 ars : sorry ker sem te vznemirjal. sej se tko al tko ze sama sebe prevec. ko bos za milimeter spustila svoj ego, kar ga nikol ne bos, dokler ne bos prsla v stik z nekom ko ga bos sama hotla, ti zelim se veliko prijetnih izkusenj na podrocju ljubezni in radosti. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 16.01.2003 at 20:06:45 wrote on 16.01.2003 at 19:47:00:
Zanimiva percepcija oproščanja, sebe, vznemirjenosti in mene ... ;D wrote on 16.01.2003 at 19:47:00:
Tako tebi kot vsem in sebi želim veliko prijetnih, vznemirljivih, radostnih izkušenj v življenju ljubezni, :-* ARS PS: Zanimivo (tudi tistim, ki "boga" vedno s kako drugo besedo zamenjamo ;) ): Judgment and love are opposites. From one come all the sorrows of the world. But from the other comes the peace of God Himself. (A Course In Miracles) |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 22:51:43 Quote:
Bp, jasno mi je tvoj point, da ti tega nočeš (trajanje ljubezeni) torej se ti oproščam. Stavki ki jih tukaj pišem so plod mojih trenutnih predstav in moja predstava je pač bila, da vsa živa bitja nekako hrepenijo po ljubezni. In iz tega sklepam (in tako tudi čutim), da je pač ljubezen in želja po njej vsaj pri ljudeh, ki jih jaz poznam močna. In jaz si ne predstavljam da se bo moje hrepenenje po ljubezni sploh kdaj ustavilo tudi ne ko bom star 40, 70, 100....skratka ne mislim se npr. ustavit pri partnerski ljubezni in pustit da sama od sebe miruje, ampak jo bom/jo vedno poskušam aktivno vzdrževat in s tem tudi pogljabljat. In to meni predstavlja nenehno željo po ljubezni pa čeprav je ljubezen vseskozi tukaj. Če se tebi zdi, da ko dosežeš neko stanje v ljubezni, da je to vse, potem bo vedno ostalo samo to in nič več in imava pač očitno drugačne poglede na ljubezen. Quote:
oprosti, poznam te samo iz tvojih postov in zazdelo se mi je pač da imaš nekako podcenjevalen odnos do ljubezni, vsaj v tem topicu Quote:
bp, še enkrat se ti oproščam ampak podvomil sem v tvojo iskrenost, torej ali mi resnično želiš iz svoje prespektive pojasnit svoje poglede zato ker želiš, da bi jaz to vedel ali pa je bil tvoj namen samo ta, da si TI tisti, ki mi to pove. Tukaj je ena razlika, ker prva ne vključuje ego-ta, druga pa ga. Se zavedam da mogoče tudi kdaj kaj prehitro napišem, ampak z ničemer kar pišem nočem nekoga žalit ali kakorkoli drugače delovat nekomu v škodo, če to vseeno počnem (to sklepam po tonu odgovorov) imam očitno nek problem in zato sem tukaj, da se kaj naučim in to seveda v prijateljskem vzdušju. LP |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 16.01.2003 at 23:09:33 ARS wrote: Quote:
Ljubezen pomoje ni "nekaj" kar imaš in je nespremeljiva kot neka stvar, ampak lahko ima velike razpone. Če si ti zadovoljna z majhnim razponom, pod dejstvom, da pa sedaj to imaš, si pač nisva podobna. ARS wrote: Quote:
tud tebi se oproščam ARS, ker sklepam po sebi in tistih ki jih poznam ARS wrote: Quote:
ars, zaletel sem se v tvojega (ljubezen preprosto je), ki je različen od mojega (ljubezen preprosto JE ali NI ((it`s up to you))) zato ker tvoj ne predpostavlja tvoje vloge v ljubezni. In sem napisal, da če bi ljubezen preprosto bila, zakaj se vsi med seboj ne ljubimo ? Z mojo trditvijo pa sem hotel povedal, da ljubezen JE (če si pripravljen kaj narest za to ) ali pa NI (ker brez truda boš jo težko našla,sploh pa ne vzdrževala in poglabljala). In še enkrat se vsem opravičujem če so moji posti oz. jaz kakorkoli povzročili negativna čustva, ker to ni bil njih namen. LP |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 16.01.2003 at 23:38:14 ljubezen je osnovna 'veščina', ki se je je pametno naučit tuki na zemlji, to je ja jasno vsakomur. ona združuje zemljo in nebesa ona je definitivni cilj na poti do CILJA. brezpogojna ljubezen sploh je đabe napisat karkoli ... bom probu prebrat text, iz katerega so citati milsm ... dvomit v ljubezen, ja BOG se vas usmil ... vprašanje je samo KAKO? čimprej in čimlažje do tja. do četrtega nivoja preko polovice huuuuuuh a vi nebi tm bli? v ljubezni? mislm sej zdej k sm prebral vsi imamo svojo potenco ljubezni, ljubezen pa ni ljubezen dokler ne prideš do 4 nivoja ... prej lahko čutiš samo približke ... tisti ki prvi pride do tja, naj mi pride povedat kako je tam. |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 16.01.2003 at 23:42:59 mind wrote on 16.01.2003 at 22:51:43:
Jest nič kaj dosti od tega ne hočem in ne nočem, samo opozoril bi te rad, da zelo rad skačeš in delaš prehitre sklepe in še te včasih namesto drugih oz. v njihovih čevljih. Če misliš da je pomembno moje ime in pa vtis ki naj bi ga naredil kot virtualna osebnost, ti zagotavljam, da mi ni, si lahko vsakič izmislim nov psevdonim, pa se bojim, da bo potem spet kle ena cela štala ratala. Sicer pa sam ne pričakujem za nobeno ljubezen, da bo trajala večno, niti od sebe ne zahtevam, da moram ves čas hrepeneti po tisti ta pravi ljubezni. Kar ne pomeni, da noćem, da ljubezen obstane -- traja. In seveda ne vem, kaj bi moral narediti, da bi ljubezen ostala -- trajala. Kaj narediš ti, da ljubezen ostane -- traja? lp bp P.S. Tole tazadnje je pa "million dollar question". Če pogruntaš en dober recept za tole tazadnje vprašanje, potem boš lahko še zelo zelo bogat. :) |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 16.01.2003 at 23:56:06 MIND, meni se ne zdi, da povzročaš negativna čustva, bolj začudenje, ker nekako kar vrstiš nalepke, eno za drugo, in se te da razumet tudi tako, kot da je drugih morebitna različnost manjvredna od tvoje. Kot na primer tukajle, ko sodiš »o mojem zadovoljstvu ob majhnem razponu« … mind wrote on 16.01.2003 at 23:09:33:
… ali zatem, ko definiraš, da moja izjava, da »ljubezen preprosto je«, ne predpostavlja moje vloge v tej ljubezni … in da jo bom lahko našla, imela itd. le, če bom zanjo kaj naredila. Malček moteče, ker sem (ti) konkretno povedala, kako jaz ljubezen čutim in doživljam – kot nenehno prisotno -, ti me pa prepričuješ, da jaz nimam prav in kaj (bom) lahko oz. zmorem in kaj ne … Drzno. Jaz vprašam, če (mislim, da) nečesa ne razumem (točno), ko sodelujem v debati ... Kakorkoli se boš že odločal ravnati, jaz, na primer, močno čutim/verjamem, da ima vsak zase vedno prav, in da se vsak lahko kadarkoli odloči nek svoj prav zamenjati z drugim/drugačnim »prav«; ali pa ne. In se mi zdi daleč bolj zanimivo in plodno, ko si mnenja, čutenja, karkoli iz svoje perspektive oz. doživljanja podajamo, in nekako poskušamo razumeti drugih različnost v pogledih, ravnanju, … Se bom vrnila k debati, da ti probam še enkrat približat, kako ljubezen čutim, ti mi pa medtem lahko odgovoriš vsaj na to, kaj si predstavljaš pod »prava ljubezen«. :) ARS |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 17.01.2003 at 00:01:18 Quote:
trudim se iščem možnosti spoznavam hodim, ne stojim nenehna pot/delovanje v tej smeri verjetno zdaj meni/nam še nedosegljivo, ampak važno se je premikat in iskreno...nevem še LP |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 17.01.2003 at 00:19:22 ja, se ti oproščam še enkrat ARS če limam nalepke, ampak od zdaj naprej imej v mislih, da nalepko ki jo dam, jo dam ker pač tako sklepam glede na tvoje odgovore in ta nalepka izhaja iz mene, in kot taka je oblikovana iz moje perspektive, ki je nujno subjektivna in morda celo poplnoma neresnična glede tistih dveh stavkov sem ti že povedal po čem se moj razlikuje od tvojega (it`s up to you) in ti si še vedno trdila da ljubezen preprosto samo je, kot da obstaja sama zase...pomoje se ljubezen "pojavi" in to ne kar tako iz zraka ampak predvsem iz tebe, torej je ta ljubezen močno odvisna od tebe samega, in si ti torej odgovoren zanjo glede "prave ljubezni" sem v vsem teh postih in drugih temah napisal kaksno je stanje v moji glavi in občutenju in ti ne morem kar nekak zdaj to definirat, ker niti ne znam ali pa celo nevem, bom pa šel nazaj v topice pogledat kako vi tukaj definirate ljubezen in kaj vam predstavlja, dobro da si me sedaj na to spomnila LP |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 17.01.2003 at 00:35:21 Kaj narediš da ljubezen traja? Po mojem je odgovor, ljubiš nekaj kar se ne izneviri-boga.Kako lako ljubiš boga? Veruješ v njega. Bog je po definicij absoluten,nespremenljiv in kot tak nikoli ne zataji,če le imaš vero.Če veruješ da te bog neskončno ljubi ni težko ljubiti nazaj.Po mojem tudi posvetne ljubezni ni mogoče obdržati brez opore v veri. |
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 17.01.2003 at 00:44:42 mind wrote on 17.01.2003 at 00:19:22:
Jaz imam vedno v mislih drugih (in lastno) subjektivnost, ampak glede na marsikatera tvoja razumevanja naših odgovorov se mi bolj zdi, da bereš močno pošrek ... in kot ti je že BP napisal, tudi "zelo rad skačeš in delaš prehitre sklepe in še te včasih namesto drugih oz. v njihovih čevljih". mind wrote on 17.01.2003 at 00:19:22:
Jaz nisem trdila ničesar v imenu drugih, govorila sem samo v svojem imenu in izključno to, kako jaz čutim ljubezen. In te hkrati nisem prepričevala, da moraš moje mnenje za svoje vzet, ali pa tvoje mnenje v nič devala. Preprosto; za nekatere. ;) mind wrote on 17.01.2003 at 00:19:22:
Je očitno res koristno, da sem te na to spomnila, še posebej, če nimaš niti približne predstave, kaj "ona tebi je" oz. ne veš ... a v stavkih uporabljaš jo. 8) A zdej boš pa še plonku, al kaj? ;D Klinc pa taka debata. No, vsaj iskren si. |
|
Title: Re: To Love God Post by Devi on 17.01.2003 at 00:54:37 wrote on 17.01.2003 at 00:35:21:
Mislim, da ni končni odgovor v veruješ, ampak v ČUTIŠ. S čutiš pa ne mislim na čustva, temveč na občutja, sens, intuicijo, čutilo za boga, kakorkoli kdo temu reče. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 17.01.2003 at 01:28:37 Devi: Intuicija za boga po mojem mnenju pripada redkim izbrancem,katere čaka dolga pot.Mi navadni zamljani papridemo najlažje najbližje bogu preko vere.To pa pomeni,da skladno z vero delamo, mislimo.Tako prakticiraje vere(krščaske) te po mojih lastnih izkušnjah pripelje tudi do občutenja univerzalne sreče ljubezni - boga. |
|
Title: Re: To Love God Post by MIND on 17.01.2003 at 10:37:21 Quote:
sem rekel da si kaj v imenu drugih trdila ? tvoja trditev je bila: Quote:
Quote:
ok, ars nimam niti približne predstave kaj ljubezen je, hvala pa tebi da si mi ta pojem razjasnila in osvetlila realbe wrote: Quote:
sem vseskozi imel v mislih to "božjo" ljubezen kot večno, in ki je izpeljanka in jo lahko s pomočjo analogije razviješ napram zemeljski partnerski ljubezni, ampak, ker tega še nisem doživel (ljubezni z bogom) sem bil raje tiho, da me ne bi ars in bp razcefrala, češ kaj pa govorim o (božji)ljubezni če je ne poznam LP |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 17.01.2003 at 10:52:19 gape wrote on 19.12.2002 at 21:31:36:
gape wrote on 20.12.2002 at 14:32:47:
|
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 17.01.2003 at 14:26:01 Ljubezen nam je po moje tja do unga gapetova 4. nivoja dana kot priložnost in se nam na unmu četrtem nivoju realizira v danost. Se zlo paradoksalno sliši, ampak si bi si upal trdit, da nam je ljubezen dana kot šansa, da se z njeno (po)močjo losamo navezanosti/identifikacij/positovečanj pa kar je še tega. Potej logiki, imamo šele pol, ko se od vsega razklenemo, vse to, na kar smo bli prej navezani, lahko šele zares radi. Ampak kako to izpelat brez ostanka? Ker kaj se zgodi, če ljubiš boga? Z ljubezenijo kot do poosebljenega vsega se osvobodiš navezanosti/odvisnoti od vsega in vsakogar posamičnega. Ampak navezanost/odvisnot od boga ostane, ljubezni do boga ti noben bog ne sme vzet, zato to se v bistvu z ljubeznijo do boga nisi odvezal navezanosti same. Ok., lahko si rečeš: jaz in bog sva končno eno, sva združena v ljubezni in vse ostalo je zdaj združeno v najini enosti. Ampak ta enost je smo en makro vzorec ene mikro odvisonosti, ki jih je ta vzorec prekril, navzenosti kot principa ni odpravu. Kako se z ljubeznijo osvobodiš navezanosti/odvisnosti od boga in v tem smislu navezanosti/odvisnosti od česarkoli? Tega po moje teitsične religije ne znajo razršeit kot to gape ugotavlja, pa tud jst ima tle do krščanstva eno zamero. A ma ljubezen samo do tle lahko svoj potencial, a smo zdaj prisiljen ugotovit , da ga je skurla? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 17.01.2003 at 16:14:47 problem je sam, ker vi se zmeri mislite da je Bog kot ena psiholoska "stvar" ki naj bi pomagala za naso lastno "uporabnost". Bog obstaja v non-dual realnosti, se prav nad umom, cutili in raznoraznimi spekulacijami. vids ga lahko s posebno metodo meditacije. mi smo mu vecno podrejeni. zato je tud meditacija primerno temu zastavljena, drgac ne gre. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 17.01.2003 at 20:17:00 titud wrote on 17.01.2003 at 14:26:01:
to o navezanosti do boga itak narobe štekaš ti se moraš odvezat vsega kar ni del tebe. tukaj. (ni del tebe v kontextu da neki ni del tebe, če je po povezavah treba it gor, pa tja, pa dol ... kjer se gre samo gor, je vse del tebe in tega se ne odvezuješ ...) bog pač je del tebe. glih tko kot BOG. on (ali ona da bo ars srečna (k je itak ono, k tm smo vsi ono)) je tvoja substanca. od njega se ne morš odvezat ... pomoje. in ko prestopiš vrata četrtega nivoja, od tam naprej je ljubezen vseskozi tvoj spremeljevalec, saj je bambus prazen od prvega pa do četrtega nivoja, od takrat naprej si ves čas lahko na vseh nivojih hkrati, al pa naeni bolj na enih manj ... za višje nivoje kuriš energjo, za dostop po do njih, za delovanje skozi njih. in point je v tem, da zemljani so na stopnji evolucije ... tuki nekje no ... da je čas za prestop v četrti nivo, ker zemlja je vanj že vstopila ... torej za vse ljudi je čas za prestop na ta nivo, nivo ljubezni, do vseh in vsakogar, zato je zadnji čas da se razpustijo osnovne enote današnjega družbenega sistema - nacije, religije, zakon - družina. vse te nalepke onemogočajo človeku, ki je 'pravilno' vzgojen ljubiti vse, spodbujajo ga naj ločuje, naj ljubi samo ženo, slovence in krščanarje, in boga. boga pa noben ne zmore ljubit, če zraven ne ljubi še sosede, čefurja in muslimana. mal preveč sm poenostavu, pa se mi zdi da sm povedu kar sm mislu. povej mi aryan *Bog obstaja v non-dual realnosti* še zdej ne vem, ko ti rečeš bog, je to zate absolut ali višji jaz (ali commander, da mal zakompliciram) |
|
Title: Re: To Love God Post by milka on 17.01.2003 at 20:46:54 ja, ne razumem,kako naprej kuriš energijo. naj bi bile potem duhovne ravni, ane, tistih 26. Ko presopihaš skozi to in se res pošteno nadelaš sam s sabo (no ja jest sn se že mogla, sn bla že bolj pokvarjen tip), potem pa so svetloba, angelčki,pomoč, ko rabiš in še kaj :D |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 17.01.2003 at 22:17:23 [quotKako se z ljubeznijo osvobodiš navezanosti/odvisnosti od boga in v tem smislu navezanosti/odvisnosti od česarkoli? Tega po moje teitsične religije ne znajo razršeit kot to gape ugotavlja, pa tud jst ima tle do krščanstva eno zamero. A ma ljubezen samo do tle lahko svoj potencial, a smo zdaj prisiljen ugotovit , da ga je skurla? e][/quote] Jaz mislim da so dve poti. Prva je pot spoznanja Prva je z meditacijo:najprej očistiš um potem pridejo čustva ko postaneš tako tih da se začnejo tudi čustva umikati izginjati si pripravljen za soočenje s tvojo pravo edino resnično naravo-božjo.Na poti se ti sproti odkrivajo zakladi. To je po mojem težka pot saj lahko kaj hitro zaideš v slepo ulico in brez učitelja(osebe ki je pred tabo to že dala skozi)nimaš veliko možnosti. V s tega stališča gledano je ljubezn,navezanost na boga ovira saj so to čustva ,ki morajo izginiti. Vendar je ljubezen božja lastnost , zato te ko enkrat padeš v morje(tebe kot ego ni več) preplavi (ljubezen*10001000)absolutna ljubezen.Ljubti pomeni spoznavati božanskost v sebi drugih,svetu,rastlinah, živalih. Se pravi spoznavati sebe (svojo božanskost - boga) v drugem je višek sreče ekstaza smrti ega,to je hrati uvid enega v vesem.Ko naša duša spozna eno nespremenljivo absolutno v vsem ,saj je ona sama to in je v vsem in vse je vnjeji,je to višek sreče - to doživimo v ljubezni. Za ljubezen ni važno kako se manifestira sem zmeraj hvaležen-bogu,to je božji dotik. Tisti ki ni sposeben ljubiti je mrtev.Saj je naša edina resnična narava bog. Veliki mistiki so dobili navdih v ljubezni.Preblisk se je zgodil ko so ljubili-(verjetno žensko!).Po tem so se neustrašno odpravili iskat vir-boga.Z velikimi kapacitetami(uma,moč duha) so se uspeli pretolči čez vse ovire in se "usmrtiti" v bogu. Obstaja pa še ena pot ,ki se po učinku in rezultatih ne dosti razlikuje od zgornje. To je pot vere. To je pot morale. Taka pot omogoča postopno rasvetljenje .vera ubira ravno nasprotno pot od spoznanja - Zelo na kratko Če veruješ na primer ti vera nalaga da moraš ljubiti vse ljudi ko ti to uspe ti je zaradi vere podeljena milost ,da prideš do istega spoznanja in še prej do več drugi(majših zakladov),kot če bi meditiral. Zato jaz ne bi tako hitro ovrgu krščanskega navka . Keč je v viri!da vera pa je resničnejša klikor bolj nedolžno in ponižno je tvoje srce. gape wrote: in point je v tem, da zemljani so na stopnji evolucije ... tuki nekje no ... da je čas za prestop v četrti nivo, ker zemlja je vanj že vstopila ... torej za vse ljudi je čas za prestop na ta nivo, nivo ljubezni, do vseh in vsakogar. Po mojem je ta tvoja evolucija možna samo na individualni ravni. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 17.01.2003 at 22:22:03 Mislil sem posamično. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 18.01.2003 at 10:32:08 Milka wrote on 17.01.2003 at 20:46:54:
ker mam švoh časa (morm it fugirat kahlce) ti dam dva linka na to temo: gape wrote on 17.02.2002 at 10:03:58:
gape wrote on 16.02.2002 at 15:28:04:
|
|
Title: Re: To Love God Post by ARS on 19.01.2003 at 00:01:16 gape wrote on 17.01.2003 at 20:17:00:
;D On. Bo namreč kar držalo: Če bog - slučajno - res je, pa zaprmej ni ženska. V nasprotnem primeru bi imela sperma zagotovo okus po čokoladi. 8) |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 19.01.2003 at 13:09:20 mogoče pa bogica ni hotla da bi nas čist scuzale, mogoče je pa računala, da pol ne bo nikogar, ki bi opravlju težaška dela, pol k bi bil čist scuzan ... zdej mora težak vsaj kej narest za to da mu ga kakšna scuza ... al ti to kar bi naj bila čokolada dobiš po kakšni drugi poti? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 19.01.2003 at 15:53:20 gape wrote on 17.01.2003 at 20:17:00:
Bog je Absolutna resnica in to v treh aspektih. Brahman (vseprezemajoc aspekt), Paramatma (lokaliziran aspekt) in Bhagavan (Bog, kot Absolutna oseba). Bog kot Bhagavan ali oseba je najpopolnejsi aspekt od teh treh. ostala dva sta "vkomponirana" v njega. tisto cemur ti pravis "visji jaz" je nasa transcedentalna spiritualna izvorna narava. se prav nad materijo, nad vsemu zmotnimi poistovecanji (telo, um in ekstenzije). ta "visji jaz" je ena izmed potenc Boga/Absoluta in kadar se tega popolno zaveda, mu vdano sluzi v trancendenci. kadar to "pozabi" se zacne poistovecat z materijo in z vsem kar pase zraven, npr. strah in trpljenje ki sta posledici zmotnega poistovecanja. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 20.01.2003 at 10:55:22 Quote:
Kaj pa je meditacija na non-dualno realnost boga drugega kot 'uporaba' boga za preseganje te naše dualnosti, s katere se brez veze poistovečamo z uporabo čutil uma in raznih špekulacij? Vprašujem drugač: a bog ne 'uporablja' prav našega trpljenja v dulanosti kot sredstva, da se zatečemo v meditaijo, skoz katero naj bi častil njegovo nadrejenost? Jest samo sprašujem, kakšno vlogo ima po preseganju dualnosti, npr. pri vzdrževanju enosti? V tem, da se transcedntira v obliko meditacije? Quote:
Jest v tej razlagi slutm ljubezen kot eno čistilno sredstvo za pucanje kanalov med nivoji 8) :), kar sovpada z mojo tezo (ki sem jo itak ozavestu prek gapeta), da ljubezen sredstvo za odvezovanje od navezanosti in da se ljubezen v bistvu na ta način tud sama sebe preseže oz. se potrebe po same seb osvobodi, se izprazni/skuri ( se pretočnost ne omogoča več skoz ljubezen, ampak skoz luknjo/kanal v bambusu 8)). Zdaj je vprašanje, kaj je potrebno, da bomo na tej zemljici končno presegli navezanosti, izvirajoče iz dualnosti in bomo vsi berzpogojno pretočni oz. se bomo imeli vsi z vsem brezpognjo radi (ostanmo na tem četrtem nivoju): - da vsak posazmeznik izpolni v transcedentni ljubezeni z meditacijo na boga? - da se vsak posameznik izpolni z izpraznjenjem potrebe po ljubzeni z meditacijo na praznino? Jest mam še zmeraj ti dve dilemi okrog poslanstva ljubezni, okrog prakticiranja niti ne tolk. Se z realbijem strinjam , da prakticiranje deluje v taki ali pa drgačni obliki, če je le moč vere zraven. |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 20.01.2003 at 11:45:24 wrote on 17.01.2003 at 16:14:47:
he he, aryan, ampak če mi ne bi verjel, >>da je bog kot ena psihološka "stvar", ki naj bi pomagala za našo lastno "uporabnost"<<, potem bi vendar zanikali njegovo absolutnost, vseprisotnost in vsemogočnost; potem s tem vnaprej zanikamo tako brahmana, kot paramatmo in s takšnim vnaprejšnjim zanikanjem in prepričanjem, nam tudi meditacija bolj težko kaj pomaga. ;) bp |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 20.01.2003 at 18:55:04 titud wrote on 20.01.2003 at 10:55:22:
nekako ne rabiš meditirat na boga da bi doživel ljubezen do njega, dovolj je da sprejemaš vse v svoji bližnji in daljni okolici in jih posledično začneš ljubiti. ko ljubiš vse si 'prmeditiru' do tja. lahko pač tud meditiraš kot nek asket, je pa to drugačna pot. men je bolj všeč jezusova pot - ljubiti vse, začnem seveda v bližnji okolici ... več kot preveč dela ... že samo na forumu je zadost dela za sprejemat za precej časa ... |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 20.01.2003 at 21:04:18 gape wrote on 20.01.2003 at 18:55:04:
Lažje ljubim cel svet kot pa mojega soseda ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by Star12 on 20.01.2003 at 21:53:38 sidha wrote on 20.01.2003 at 21:04:18:
Lahko na kratko opišeš svojega soseda, mogoče imava enakega.... ;D In jaz lažje LJUBIM SEBE, kot pa koga DRUGEGA - sebe ljubim NAJbolj...hiii |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 20.01.2003 at 22:01:54 Moonlight wrote on 20.01.2003 at 21:53:38:
drugod je lepo, doma je nalepše ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 21.01.2003 at 17:33:41 glede uporabnosti Boga... najprej se mormo sploh zavedat da Bog je, potem se mormo zavedat kaj on sploh je, kaksna je njegova narava in njegove razlicne funkcije in aktivnosti, kdo smo mi, kaj je cas, kaj je to okolje/prostor in medsebojne povezave. mi v nasi originalni obliki kot "cista zavest" ali soul brez materialnih primesi in zmotnih poistovecanj (telo, um in njune ekstenzije) smo ena izmed potenc Boga in kot taki smo "odvisni" za obstoj od njega v vsakem trenutku. kadar se odlocmo delovat "upornisko" tej vecni organizaciji nas "prekrije" iluzija v obliki grobega in subtilnega materialnega telesa (telo, um...) in takrat se zacnemo zmotno poistovecat s tema dvema in zarad tega trpimo. zakaj? ker nasa izvorna narava je se zmeri ista, vecna, blazena itd. v nasprotju s z materijo ki je kratkotrajna oz. skos spreminjajoca, mrtva itd. in nas v koncni fazi pripelje do frustracije. zmeri zelimo ljubezen in zadovoljstvo, ampak jo iscemo na narobnih koncih, names da bi iskal v nasi izvorni poziciji kot sluga Boga. ce sledimo njegovim navodilom danim v skriptah nam on sam pomaga pridt k njemu in s tem nase zivljenje sploh postane "zivljenje". |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 21.01.2003 at 18:23:06 wrote on 21.01.2003 at 17:33:41:
Spet toplo vodo odkrivaš :D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 21.01.2003 at 18:33:46 sidha wrote on 21.01.2003 at 18:23:06:
odkrivat toplo vodo ni dost in tud ni tok tezko pod pravim vodstvom. iscemo al pa odkrivamo jo pa sam zato da bomo mel kej od tega. se prav mormo jo izkusit. gre se sam za to, za nic druzga.. od teorije k praksi. za zacetek predlagam studiranje Bhagavad-gite ali besedila sledilcev Sri Caitanye Mahaprabhu-ja. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 21.01.2003 at 18:44:32 wrote on 21.01.2003 at 18:33:46:
Ali ti z oranžnimi plešeš ??? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 21.01.2003 at 18:58:06 sidha wrote on 21.01.2003 at 18:44:32:
sri caitanya mahaprabhu in njegovi sledilci se ne poistovecajo s telesom, umom in njihovimi razlicnimi pokrivali. oni se poistovecajo s soulom, ki je onkraj vseh materialnih oznak in je vecni sluga Boga, ker je delcek ene izmed njegovih potenc. to da se sledilci v "meniskem redu" v njegovi tradiciji oblacijo v oranzna ali bela oblacila ima za sabo dolocen razlog. vendar to ni nujni pogoj za cascenje Boga s petjem njegovih svetih imen kot je predlagal Mahaprabhu. zato je potrebna iskrenost srca (soul-a) in ne obleke. drgac pa so z Mahaprabhu-jem plesali navadni vascani, kmetje, intelektualci, kralji, menihi, muslimani, hindujci, in tud zivali. to vse nakazuje na tist o cemer sm ti na vrh pisu. go beyond matter and you will see yourself as eternal servant and lover of God in eternity. chanting the name of God is heart (soul) exercise, not body. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 21.01.2003 at 19:19:05 Sej veš kaj hočem rečt. A v tempelj hodiš ??? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 21.01.2003 at 19:26:39 sidha wrote on 21.01.2003 at 19:19:05:
v kater tempelj ce hodim? drgac pa je tkole napisan v kratki biografiji sri caitanye in njegovih naukov. Sri Murti (Bog) worshippers are divided into two classes, the ideal and the physical. Those of the physical school are entitled, from their circumstances of life and state of the mind to establish temple institutions. Those who are, by circumstances and position, entitled to worship the Sri Murti in mind have with due deference to the temple institutions, a tendency to worship usually by sravana (poslusanje o Bogu) and kirtana (recitiranje ali petje o Bogu) and their church is universal and independent of caste and color. Mahaprabhu prefers this latter class and shows worship in His Shikskastakam printed as an appendix to this book. Worship then without intermission, with a feeling of resignation and in a very short time you will be blessed with prema (absolute love). The religion preached by Mahaprabhu is universal and not exclusive. The most learned and the most ignorant are both entitled to embrace it. The learned people will accept it with a knowledge of sambandha tattva (znanje o Bogu, okolju, nas, njegovih razlicnih potencah, lastnostih, funkcijah, aktivnostih itd. kot so opisani v Vedah) as explained in the categories. The ignorant have the same privilege by simply uttering the Name of the Deity and mixing in the company of pure Vaishnavas. The principle of kirtana (chanting the name of God) invites as the future church of the world, all classes of men without distinction of caste or clan to the highest cultivation of the Spirit. This church; it appears, will extend all over the world and take the place of all sectarian churches, which exclude outsiders from the precincts of the mosque, church or the temple. |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 21.01.2003 at 19:31:55 wrote on 21.01.2003 at 17:33:41:
Hmm, tole mi je pa novo in zanimivo. Uporna potenca boga, da naj bi bili. Ker še nismo osvojili novoreka, je potenca še vedno sinonim za moč. Uporna moč boga. To je že malo težko razumet, zveni protislovno. Še posebej po razlagi da smo v celoti odvisni od njega. Samo ni mi jasno, kako smo potem lahko uporni? Po mojem sta možni dve razlagi, razlaga upornih rakastih celic, ki se upirajo meni, ki me sestavljajo in skozi njihov upor lahko celo preneham bivati. Ekvivalentna, pa malo lepša razlaga je nastanek (mita)Krishne, božanskega ljubimca, iz kolektivnega hrepenjenja kravjih pastiric in ki se bo z njihovo pozabo tudi razblinil. Druga razlaga pa je razlaga z lutkarjem, ki pomeni, da ves čas sledimo njegovi volji, da nismo zares uporni, temveč navidez, da ni njemu in nam preveč dolgčas. Pozaba in smrt pa je pri tem za nas pravi božji blagoslov. Oz. smo del nekega eksperimenta, laboratorijske podgane v kletki. Ali pa nismo potenca boga, temveč samostojne in od boga neodvisne entitete? Al jest spet česa ne štekam, aryan? ;) lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 21.01.2003 at 21:06:14 wrote on 21.01.2003 at 19:31:55:
Sri Krishna in njegove aktivnosti niso mit. je oprijemljiva vecna realnost. za to mas velik dokazil teoreticne in prakticne narave. kar se pa tice odvisnosti in neodvisnosti pa je to tezko razumet ker mas kot ena izmed njegovih potenc individualno izbiro. vendar je ta relativna. lahko izbiras, ampak mas na voljo doloceno moznosti. ena je v zadovoljstvo, druga v trpljenje. po kateri mi trenutno hodmo nam je upam vsem iskrenim jasn. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 07:57:04 ARS wrote on 19.01.2003 at 00:01:16:
Ne rabiš vse pojest kar ti v usta dajo ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 08:09:13 wrote on 21.01.2003 at 19:26:39:
V Krišnov tempelj. Doslej sem samo njih slišal govorit o učenju Sri Caitanye. Verjetno veš, da transcendenca nastopi šele ko se um umiri. Tvoj um pa dela 500 na uro. Torej kwa bi rad ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 22.01.2003 at 09:01:51 Jest mam občutek, da bi aryan rad slone pripravu do plesa. Slona se lahko lotiš učit plesat z dresuro, lahko pa v njemu samo vzbudiš željo po plesu, ki jo ma že v seb. V prvem primeru bo plesal po tvoje, v drugem pa po svoje. Ne vem, zase lahko rečem, da me je aryan na en način pripravu do plesa po moje, lahko pa tud na koga vpliva tko, da bo začel plesat po njegovo. It's a free country, kakor komu ljbuše. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 09:47:56 sidha wrote on 22.01.2003 at 08:09:13:
um je miren takrat kadar mas skontrolirana vsa cutila in kadar je inteligenca prav usmerjena. takrat so vsa tvoja delovanja v harmoniji z interesom Boga, um (v tem primeru zavest) pa je v konstantni meditaciji na Boga. sele takrat lahko recemo da je um res miren. Quote:
se naprej razvijal to, dokler ne bom do konca osvobojen vseh ostalih zelja, delovanj ali misli ki niso povezani z notranjim interesom Absoluta in hkrati tud interesa "zame" (soul), ne za moje sebicne interese (posledice mojega zmotnega poistovecanja) ki mi prinasajo samo nemir. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 10:01:17 titud wrote on 22.01.2003 at 09:01:51:
jz ne morm nbenga pripravt da bo plesu, ce se on sam ne strinja s tem. da pa bi se strinjal, pa mu lahko samo predlagas, prisilt ga ne mors in tud ni v interesu nikogar. Quote:
Vede in tud Sri Caitanya Mahaprabhu (in ostali svetniki) pravijo tocno to. da smo vsi v nasi izvorni naravi delcki ene izmed potenc Boga in kot taki smo namenjeni njegovem sluzenju. ker pa je to nasa naravna pozicija, ko jo realiziramo (in s tem tud sebe) to opravljamo na spontan nacin v vecnosti. dostkrat te prevzame tok, da bi najrajs kr plesu. Quote:
vsak naj plese po svoje, ampak vsi pa naj plesemo na eno zvizganje. Bozje. (kar pocnemo ze zdej, vendar indirektno). Quote:
nben ne more nikol plesat "po moje". to bi bla imitacija, kar pa je delec od spontanosti ki jo kot pogoj zahteva ples da se mu sploh lahko rece ples. lahko pa jim samo priporocam da naj bojo bolj pozorni na "Bozje zvizganje" in naj plesejo s svojim srcem. Quote:
res je. treba je dosezt svobodo, ne zavezanost. vsak pa lahko preverja vsak trenutek v kaksni svobodi se nahaja in kaj mu ta prinasa, cesa pa si on zeli. to "trenje" bo prnesl velik spoznanj in dozivetij. na konc pa bomo mel tok velik "pogum" da bomo nardil en velik korak v "neznano", kjer bomo nasl sebe v odnosu z Bogom. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 22.01.2003 at 11:15:05 Quote:
Aryan, kaj ti daje jamstvo, da mamo vsi v seb željo po plesu? Kako veš, da to ni samo tvoja želja oz. zmotno poistovečanje z nami? Nemir ti dejasnko lahko povzroči vsak, ki mu ni do plesa? |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 12:50:45 wrote on 22.01.2003 at 09:47:56:
Kdo pa čutila kontrolira ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 12:55:00 titud wrote on 22.01.2003 at 11:15:05:
tvoja vprasanja se zdej ze ponavljajo. ze velikrat si me sprasval za jamstva itd. kot pa sem ti ze povedu, so moje jamstvo Vede (zato tud nick aryan). zakaj so Vede avtenticne glede spoznavanja Absolutne resnice in s tem doseganjem tud zadovoljstva (med drugim tud plesa z Absolutom) sem dal en angleski text na topiku "Kdo smo?". mogoce bi ga mogu mal bl pozorno prebrat in razbrat kaksne vrste jamstev mamo in katera je vredno (za naso vecno korist) upostevati in slediti. kmalu sledijo izkusnje ki samo se potrjujejo tist kar pise v Vedah. med drugim tud to, da brez pomoci Absoluta samga ga ne mormo nikol spoznat in tud nase izvorne "biti" in vloge v njem. vse ostale "poti" te bojo prpelale do tega koncnega roba, ko ne mors it vec sam naprej... ceprav bo zelja za it naprej se zmeri obstajala. takrat bos dozivel marsikaj. med drugim poniznost. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 13:11:21 sidha wrote on 22.01.2003 at 12:50:45:
metaforicno ti bom razlozil, kot je to opisano v Upanishad textih. materialno telo je kot kocija. 5 konjev ki vlecejo to kocijo so cutila, um pa so vajeti. voznik je inteligenca, potnik pa je dusa. ce voznik (inteligenca) drzi vajeti (um) trdno in kontrolira konje (cutila) pol je mozno da se gre v pravi smeri. ampak ce voznik (inteligenca) spusti vajeti (um) pol bo vsak od 5 konjev (cutila) vleku v svojo smer in skupi z njimi bojo potegval tud vajeti (um) vsak na svojo stran in pol ves kaj se zgodi. v Bhagavad Giti mas tale verz : "For him who has conquered the mind, the mind is the best of friends; but for one who has failed to do so, his mind will remain the greatest enemy." The mind is the repository of all sensual perception. Through our five knowledge acquiring senses we experience the world, and the resultant experience is transmitted to the mind, where it is classified as either enjoyment or distress. The uncontrolled mind begins to dwell on the desires and fears created by these experiences. The result is a whirlpool of thoughts making it unable for us to think, concentrate, and focus our selves. To control the mind, we need to utilize spiritual intelligence. A controlled mind will keep the senses in check. When the senses are in check, the push of lust and desire stops and we become peaceful. When there is peace, the natural happiness of the soul becomes visible. in spet iz Gite : "Without a connection to the Paramatma one cannot have spiritual intelligence." kdo je "Paramatma" (ali Naddusa) in kako se povezat z njo? vprasi tiste k so dosegl mir in ga tud vdrzujejo v vecnosti. ce si eden izmed njih, pol pa vprasi sebe in povej se nam ostalim. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 22.01.2003 at 13:43:59 Jst mislim, da je možno,ko prideš (te dotakne) do božje zavesti,da od veselja začneš plesati. Osho pravi ve eni od svojih knjig o plesu kot nasprotju meditacije.Tam piše da je ples poistovetenje z drugimi in če se ga prižene do skrajnosti pripelje do izgube ega(neke utopitve v kolektivno zavest-posledično zavest boga).To pa so cilji meditacije.Na videz nasprotna dajanja, ki pripeljejo do istega rezultata. On (Osho) pravi še da je način meditacije (poglabljanje v sebe) predvsem moška domena, zato se je po njegovih besedah v preteklosti rasvetlilo več moških kot žensk. Kolikor jaz razumem naj bi se tisti, ki ima občutek, da ljudje vdirajo vanj (ga motijo,živcirajo),prakticiral meditacijo. Tisti, ki pa so obrnjeni navzven(predvsem ženske)pa ples(pri tem je navedel eno orijentalsko plesalko).Verjetno ni imel v mislih rave-a ali valčka :D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 14:03:35 "ples" z Absolutom/Bogom je lahko kot meditacija za osvobajanje itd., vendar tud ko si "razsvetljen" se zmeri pleses z Absolutom naprej v vecnosti. mi vsi plesemo (delujemo) tko kokr Bog zvizga. kadar to pocnemo indrektno na "silo" zraven trpimo, kadar pa se mu predamo pa je ta ples spontan in naraven in vecen. atma (dusa, mi) plese s paramatmo (naddusa, Bog). atma in paramatma sta spiritualne narave v nasprotju s telesom, umom in njunim ektenzijam ki so materialne. kadar spoznamo sebe kot "spirit" takrat spontano "plesemo" z Bogom. kjer je ples mora bit tud glasba. kjer je glasba mora bit tud vokal. sri caitanya je predlagal petje in recitiranje svetih imen Boga ob spremljavi mridange (bobna) in karatals (cinelce). kadar to pocnemo brez materialnih primesi, tist ples ne spada vec v prostor in cas (materijo). seveda pa mormo razlikovat ples z in v materiji s plesom z in v spiritu. zato pa je potrebno se velik velik filozofije in spiritualne prakse, ki nas sprav na "spiritualno" podlago na kateri se lahko to dogaja. imitacije pa seveda izpuhtijo v trenutku. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 14:09:14 Tam je ples posledica, pri Oshotu pa vzrok |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 14:19:48 aryan vidm, da si napumpan do amena ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 22.01.2003 at 14:30:20 Quote:
Men je bolj bliz antična opredelitev harmonije, ki jo je platon je platon slikovito orisal skoz štiri kardinalne vrline, ki jih je tud ponazoru s konjsko vprego: um je postavu za voznika voza, pogum usteza voljnemu konju v pregi, poželenje pa upornemu konju. Pravčnost kot četrta kardilalna vrlina vlada, če vsi deli v pravi meri izpolnjujeo svojo nalogo. Tle je razlika od ved, pri katerih nadduša kot super nadzornik garantira za sinhrno delovanje vprege. Platonova pravičnost je posledica pravilnega/harmoničnega delovanja vprege, ne pa predpogoj ali pa vzrok takega delovanja. Pravičnost je ideal in kot tak pasivna spremenljivka v tej formuli in ne aktivna, kateri bi se morali drugi podrejat. Pravitičnost sama po seb ne obstaja, zato ni mogoče v nejnmu imenu imenu voza upravljat, vsak od čalnov vprege mora opravit svoj delež, da se pravičnost šele lahko vzpostavi. Ker je zahodna civilizacija zgrajena na antični predstavi o pravičnosti/harmoniji, mi tko težko sprejmemo eno vrhovno avtoriteto/absolut, ki se mu morali pokorit. Mi smo bolj nagnjen k eksperimentiranju, moramo sprot iskat optimalno opcijo, ma um zato večjo svobodo, pa tud odgovornost. Nismo navajen, da bi nam kdo za karkoli lahko v naprej jamčil, zato tud jest kar naprej sprašujem za jamstvo, ko bi blo treba čemurkoli v naprej zaupat :-/:). |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 22.01.2003 at 14:44:21 sidha wrote on 22.01.2003 at 14:09:14:
Ja, osho se je vede do konca prilagodu zahodni mentalititi, ki sem jo jest orisal skoz platonovo pojmovanje vladavine pravičnosti. Skoz dinamično medidatcijo (ples) se boš znebu ega in se izpraznu oz. izpolnu, ne pa da boš plesov zato, ker bog tko žvižga in se boš na tak način izkazoval enost z njim :-/. Enost se ne samorealizira, ensot je treba aktivno dosečt. Saj rezultat je konc koncev isti, samo zahodnjaki mamo odpor sprejemat stvari, ki nam jih kdo neargumentirano vsili. Moramo pač sami prit do njih, magari če pri tem hodmo okrog rit v aržet ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 14:44:38 titud wrote on 22.01.2003 at 14:30:20:
ja pol se pa vpras kdo ti zdej daje jamstvo? komu zaupas? kot si gor napisu najvec zaupas eksperimentu in izkusnjam. ok, ni problema. pol pa analiziri te tvoje izkusnje in eksperimente v mal vecjo globino s primerjavo zelja. recimo, mi vsi (zahodnjaki, vzhodnjaki, gor, dol, kjerkol) iscemo zadovoljstvo. tuki smo vsi enaki. tud budisti ki iscejo odstranitev trpljenja s tem indirektno iscejo zadovoljstvo. po drugi strani smo pa tud vsi enaki pr tem, da hocmo da zadovoljstvo traja. da je vecno. pejt eksperimentirat kaj ti daje kratkotrajno zadovoljstvo, kaj ti daje dolgotrajno zadovoljstvo in poskusi najdt se kaj bi ti dal vecno zadovoljstvo. dokler ne bomo dosegl tega tazadnjega ne bomo mel miru. zakaj? ker smo "mi" v nasi izvorni naravi princip vecnosti in kot taki hocmo to zivet in dozivljat, le da se matramo na napacnem koncu. nase oci nam pravjo da smo mi to telo. ko telesa ni vec nas ni vec (a zaupamo tej teoriji, kdo nam jo jamci?). budisti pravjo da kasnej dobis novo telo, ker se je tvoj mental preselu v novo telo. sankar je reku da je mental kot ga uporabljajo budisti le prekrivalo "zavesti". vaisnave pa pravjo da mi nismo materija (telo) in nismo mental (subtilno telo) in smo "zavest", spirit. vendar tud ta "spirit" je le delcek ene izmed potenc Absolutnega spirita in mu je kot tak "namenjen". se enkrat pejt prebrat na topik "Kdo smo?" kje se to prakticno lahko z eksperimentom pokaze in dozivlja s primerom budnega stanja, sanjanja, in globokega spanja. tam mas eksperiment ki ga dozivljas vsak dan. analiziri ga in bos sam ugotovu isto. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 22.01.2003 at 14:49:47 Aryan "For him who has conquered the mind, the mind is the best of friends; but for one who has failed to do so, his mind will remain the greatest enemy." Samo ena misel se mi je utrinila: A ne pomeni premagati uma to, da ga ne jebeš-da utihneš navzven in na vznoter. Po moje se to zgodi ko ne misliš na nič in skrati tudi na nič ne (ko ni ne-ja in da- ja )- samo čutiš(ker je to edino kar ti ostane) in čakaš kaj bo. kdo je "Paramatma" (ali Naddusa) in kako se povezat z njo? vprasi tiste k so dosegl mir in ga tud vdrzujejo v vecnosti. Kaj tega vede ne vedo? Tisti ki so dosegli mir se stalno trudijo da jih bi razumeli(začutili). "ples" z Absolutom/Bogom je lahko kot meditacija za osvobajanje itd., vendar tud ko si "razsvetljen" se zmeri pleses z Absolutom naprej v vecnosti. Ko sem enkrat z bogom je OK. Mene bolj zanima ali se da s plesom ,pravim zemeljskim plesom ,priti do božjega plesa? seveda pa mormo razlikovat ples z materijo ali s spiritom. zato pa je potrebno se velik velik filozofije in spiritualne prakse, ki nas sprav na "spiritualno" podlago na kateri se lahko to dogaja. imitacije pa seveda izpuhtijo v trenutku. Filozofija je zame nič več kot blebetanje ( = )-uma Spiritualna praksa je pa že moje zgornje vprašanje. kadar to pocnemo brez materialnih primesi, tist ples ne spada vec v prostor in cas. Da ples ne spada več v prostor in čas (oboje zelo relativno) ne pomeni da je to ples z( do) bogom.-Po drugi strani te pa razumem ne vem če prav?: da je ples poistovetenje z drugimi in če se ga prižene do skrajnosti pripelje do izgube ega(neke utopitve v kolektivno zavest-posledično zavest boga).To pa so cilji meditacije.Na videz nasprotna dajanja, ki pripeljejo do istega rezultata. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 14:50:20 sidha wrote on 22.01.2003 at 14:19:48:
dej mal razloz kaj si s tem mislu? zelo zanimivo mi bo slisat to od nekoga ki se ukvarja s tantro. sej ves kaj mislim, a ne? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 15:03:45 wrote on 22.01.2003 at 14:49:47:
a mi lahko prosim razlozis kaj to pomen mislit na "nic". tud ta "nic" more bit "nekaj", drgac se ne bi dal mislit na tist niti obcutit. ce pa misli niti obcutka v konci fazi ni, pol bi mi pa zelo tezko razlozu kako iz "nic" nastane "nekaj". vsi pa mamo izkusnje z mislijo in tud obcutkom v trenutnem stanju. Quote:
Quote:
ne, ne da se. zemeljski ples je prepojem s sebicno zeljo zadovoljit svoje interese. ples z absolutom/bogom pa je ples kjer ni sebicne zelje, oz. je zelja po sluzenju absolutu. Quote:
kaj pa pol zate ni blebetanje, ce filozofija to je? Quote:
ko gres v "onkraj" tam pleses z Bogom, ki je prav tako "onkraj". budisti hocjo it v nirvan. ampak nben pa ne govori o detajlih znotri nirvane. ponavad recejo da je tam "void" ali praznina ali nic. to sam govori o tem, da tam ni materije, oz. tega kar smo tuki navajeni, zarad tega se uporablja take izraze kot so void itd. ce pa je tam res "nic" pol mi bo pa spet zelo tezko razlozit kako je iz "nic" nastalo "nekaj" in tud to, da je "nic" boljse kot "nekaj" in da naj zarad tega grem v nirvano. drgac pa nirvana pomen dobesedno "to blow out". tko k "upihnes" sveco. ta ogenj svece predstavlja nase sebicne zelje. ker pa smo mi v resnic "zavest" katere inherentne lastnosti so zeljenje, misljenje in cutenje, to pomen da mamo tam nesebicno zeljo, kar pomeni da imamo tam zeljo sluzit Bogu, Absolutu. Quote:
cilji meditacije niso le izguba materialnega ega, temvec spoznanje nasega vecnega spiritualnega ega. meditacije ki ti odstranjo materialno identiteto so "delne" meditacije, in tud njihov cilj je "delni". |
|
Title: Re: To Love God Post by LittleStar on 22.01.2003 at 15:10:26 Ne vem, aryan, kaj si ti predstavljaš pod Absolut. Men se zdi, da ga lahko, tako omejeni v 'materialni' obliki kot smo, 'izvajamo' (če hočeš: služimo) le skrajno subjektivno, kar pomeni zame: smo dejansko sami karma, ko jo ozavestimo. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 22.01.2003 at 15:43:21 wrote on 22.01.2003 at 14:50:20:
Hočem rečt, da črpaš filozofijo iz knjig. In eno in isto stvar premlevaš kar naprej. Verjetno tudi častiš boga in mantraš... Jaz pa govorim o čisto praktični tantri, kjer je efekt viden in občuten takoj brez časovnega odloga. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 22.01.2003 at 15:49:21 Quote:
Tud jest moram zaupat pravičnosti, mi ne preostane drugeaga. Pravičnost se tud men kaže kot ene vrste zavest/spirit, pod katero si lahko obetam kolikor tolk varno in udobno vožnjo. Ne vidim razloga, zakaj me ne bi mogla vodit k večni sreči, saj v principu mojga uma nič trajno ne ovira, da ne bi idealne špure najdu. Ker če bi verjel, da mu lahko kaj pomaga trpljenje skrajšat (npr. nadduša) pol lahko verjame tud v en drugačen konstrustt (npr. poddušo), ki bi mu nalašč nagaja podaljšat. Tko kot smo si v kršanstvu ustvarli boga in luciferja. Na dolgi rok bomo vsi zihr enkrat nehal fizično al pa menatlno/spiritualno vračat eksperimntirat, med tem pa lahko pazmo le na to, da bomo čim manjkrat zglajzal. Pa še to: jest se nimam za nobenga buditsta, vsaj praktiknta budizma ne. Filozofsko gledano mi je bliz to, kako so razešl probem obsojenosti na večno vračanja v trpljenje, tko kot je teb bliz kako ta isti problem razrešujejo vede. Men je to zadost, mi trpljenje ni tko neznosno, da bi se ga lotu odpravljat na silo zdaj in za večno. Sem vesel, da se kaj mi kaj spontano razreši, za kakšno bolj forsirano pot pač rabm večja kot zgolj filozozofska jamstva. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 16:44:22 sidha wrote on 22.01.2003 at 15:43:21:
to priporocajo Vede ja. hkrati dajejo filozofski koncept in podlago za tako prakticiranje. ce so ksni rezultati od tega pa bos mogu probat sam, oz. bos rezultate tega prakticiranja lahko indirektno do neke mere vidu v tistih ki to izvajajo striktno po navodilih Ved. Quote:
iz tega po moje tud izhaja tvoj nick sidha, a ne? sidha pomen "popoln, perfekt". ce si sidha v pravem pomenu besede, in to si dozivel in dosegel takoj, brez casovnega odloga pol bos mogu to svojo perfeknost tud zadrzat v vseh okoliscinah. razen ce si sidha samo v nekih relativnih okoliscinah, ne absolutnih. torej kasn "sidha" si ti? lahko pa poves tud kero vrste tantre (samopašnost, razuzdanost, neukrocenost, nebrzdanost) prakticiras in kaksne "vidne" efekte ti daje? (lata-sadhana, vamachara, virachara, pasvacara...?) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 22.01.2003 at 16:54:56 titud wrote on 22.01.2003 at 15:49:21:
prav mas. trpljenje sluzi le kot indirektni impulz da se nekdo zacne sprasvat kaj ga povzroca in kako ga odstrant. seveda upamo vsi na to da bi ga odstranl za vecno, ampak seveda ne za ceno izgube zadovoljstva. se prav direktni impulz za nase delovanje na kateremkol nivoju obstoja bi mogu bit zagotovljeno vecno zadovoljstvo, ne le odstranitev trpljenja. tud o cem takem bi se splacal vedt in delovat, a ne? |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 22.01.2003 at 17:44:36 Aryan a mi lahko prosim razlozis kaj to pomen mislit na "nic". tud ta "nic" more bit "nekaj", drgac se ne bi dal mislit na tist niti obcutit. ce pa misli niti obcutka v konci fazi ni, pol bi mi pa zelo tezko razlozu kako iz "nic" nastane "nekaj". vsi pa mamo izkusnje z mislijo in tud obcutkom v trenutnem stanju Mislil sem -sploh ne misliti- s primerjavo misliti na nič in hkrati ne misliti na nič , sem samo ponazoril stanje brez uma . Ta stavek se ne da razumeti ker je protisloven. - zato ti ostanijo samo čustva. Vede vejo kdo je Paramatma in kako se z njem povezat Kolkor jst razumem zakaj se gre pri tem stavku potem lahko brez obotavljanja rečem:Če bi vede to vedle,bi se zdej mi ne izgubljali v neskončnih sobanah uma ampak plesali z bogom. cilji meditacije niso le izguba materialnega ega, temvec spoznanje nasega vecnega spiritualnega ega. meditacije ki ti odstranjo materialno identiteto so "delne" meditacije, in tud njihov cilj je "delni". Ego ni materija. Ego je duh.(Hudič).Sicer sem pa mislil samo delni cilj meditacije ,naprej je treba -čustva-stanje popolne tišine -molitev-rasvtljenje (po Osho-ju) |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 22.01.2003 at 23:17:25 Titud: Men je bolj bliz antična opredelitev harmonije, ki jo je platon je platon slikovito orisal skoz štiri kardinalne vrline, Ker je zahodna civilizacija zgrajena na antični predstavi o pravičnosti/harmoniji, mi tko težko sprejmemo eno vrhovno avtoriteto/absolut, ki se mu morali pokorit. Po moje je ravno obratno.Zahod rabi avtoriteto/absolut. In vshod je mistika , čutenje . Kolkor jst vem je zahodna civilizacija zrajena na krščanski veri in aristotelovi filozofiji,ki je v svojem principu različna od platona in sokrata.Ti boš verjetno o tem več vedu. Vera je zgrajena na avtoriteti in verjetno se oba strinjava, da je vera močno vplivala na zahodno civilizacijo. Že Sokrat je govoril o bogu(devine) ki mu kaže pot,kljub njegovi eksistencialni filozofiji. Na to lahko gledamo v okviru religijozno-ekspirementalnega vshoda, kot potrebo po božij milosti (povedano v besedah krščanstva) -naravna intuicija za boga,ki mora biti pri samostojnem pohodu eksistencialnega filozofa, še dosti bolj izrazita (po mojem mnenju) , .Če te prav razumem prav o tem govoriš : Tud jest moram zaupat pravičnosti, mi ne preostane drugeaga. Pravičnost se tud men kaže kot ene vrste zavest/spirit, pod katero si lahko obetam kolikor tolk varno in udobno vožnjo. Ne vidim razloga, zakaj me ne bi mogla vodit k večni sreči, saj v principu mojga uma nič trajno ne ovira, da ne bi idealne špure najdu. No in vera je pri ljudeh z majšo intuicijo bolj potrebna. Saj je za njih to najkrajša pot. Vede so tradicionalna vera Indije. Mislim, da se krešejo mnenja ob vprašanju vere, ki pa je sama že po definicij nedokazljiva .Vendar je občutek za pravičnot ravno tako nedokazljiv in še lažje ovrgljiv: Ker če bi verjel, da mu lahko kaj pomaga trpljenje skrajšat (npr. nadduša) pol lahko verjame tud v en drugačen konstrustt (npr. poddušo), ki bi mu nalašč nagaja podaljšat. Tko kot smo si v kršanstvu ustvarli boga in luciferja. Vera zahteva delitev, ker je vprašanje morale.Vendar to pomeni zavestno odrekanje razvadam (npr. spolni sli) za to da dobiš delček svoje prave božje narave. Res je ko verjameš, verjameš v boga in luciferja, vendar koga boš ubogal? In kako ti ne bo vsemogočni bog ljubezni pomagal,če ga prosiš? Vse defekcije Zahoda izhajajo iz greha.Verjamemo pa ne delamo tako- Jezusova prilika O hiši na skali in o hiši na pesku Sem vesel, da se kaj mi kaj spontano razreši, za kakšno bolj forsirano pot pač rabm večja kot zgolj filozozofska jamstva. Rad bi te opozoril v zavesti da delam dobro, da časa ni na pretek. Nobenih zagotovil ni .Vendar se po mojem mnjenju piše najslabše tistemu ki se zanaša na um-filozofijo: Aryan: kaj pa pol zate ni blebetanje, ce filozofija to je? Blabetanje niso že čustva.To sem že prej povedal. Blebetanje je : Quote:
In še naprej bi moral povleči miško po vseh netnih straneh, vseh zgodovinskih,filozofskih, verskih, takih in drugačnih: knjigah,časopisih in kar je še pisane besede ,pa tudi po vseh izrečenih besedah zgodovine(od "Biti ali ne biti " do "ali je krava že povrgla") in še po vseh biljonih miljard misli, ki so se skozi zgodovino smukale, in se smukajo še danes, po človeških beticah. S tem, da je filozofija najslabša od vseh.Filozofi do zdaj še niso rešili teh vprašaj:Kaj je življenje, pravičnost, dobro, sreča.... Ali zunanij svet obstaja in tako v k. Kako naj živim s temi nerešenimi vprašanji? Dosti manevrskega prostora nimam.Prav zaprav nič. Skrati pa se teji isti filozofi ženejo za ženskami in denarjem.S tem je povedano vse. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 23.01.2003 at 08:56:20 Quote:
Sokrat je opozarjal, da svet ni tak kot se kaže, da je le videz, skoz dialog je sogovorniku zmeraj zrušu predstavo, ki jo je ta imel o njem na začetku. Sokrat ni priznaval avtoritete, tud sam je zarad tega postal njena žrtrev. Za platona je bil materialni svet le iluzija, senca na steni temačne jame, v kateri je prikljen neveden človek. Pravi svet je svet idej, ki jih zunaj jame osvetljuje pravo sonce kot najvišja avtoriteta. Aristotel je vlogo absolutnega dodelil logosu, ki snovnemu da obliko, skladnost oblike pa da lepoto in dobroto... Ta antični anarhizem je s svojo zlo relativno uporabnostjo avtoritet (ki so skoz vsakdanjo rabo morale dokazovat kot avoritete) je skor da nujno moral klonit pod težo krščanske vere, pod avtoriteto katere se je duhovno združla srednjevška etnično in kulturno zlo raznolika evropa. Šele tako poenotena je lahko začela sprejemat anarhistčne ideje antike, ki so se razbohotile v renesansi in ki so se lahko na zahodu ohranile le, če so krščanski avoriteti zoperstavle s sklicevanjem na avtoriteto logosa/razuma, ki se najbolj očitno kaže skoz narvavo oz. zakone, katerim se pokorava materialno stvarstvo. Avoriteto je tako prevzela znanost in tehnologija, tej avoriteti se je podredila organizacija družbe in posameznik v njej. Tko da v tem smislu maš v bistvu prav, realbe, današnja zahodna civilizacija je zgrajena na avtorititeti krščanske vere, ki se utemljuje v paltonističnih idejah, in znanosti, ki se utemljuje v aristotelovi filozofiji, obe antični filozofiji pa sta izvorno precej bolj 'anarhistični' kot se nam zdaj kažeta. Post moderni new age je tako v bistvu 'vračanje k izvirom', tko kot je blo vračanje k izvirom tud renesančno prekvasenje katolicizma in razsvetljensko prekvasenje temčnega poznega srednjega veka. Tud vzhodni misticezem je poznal taka prekvašanja. Odgovor na ortodoksno avtoriteto ved je v bistvu dost anarhističen in ateističen budizem, ki je bil v 2. stoletju tud sam orenh prekvšen s srednjo potjo in kasneje z zen budizmom, pa tud vede same so ble parkrat oreh prekvašene, najbolj radikalno v času razcveta evropske renesanse s sri cyntijo... Težko je v bistvu govort o tem, kdo je bolj avoritativen. Dejstvo je, da mi svoje zavezanosti avtorietam ne občutmo, da so morali prit vzhodnjaki, da so nas začel nanje opozarjat in nas od njih odvezovat. In obratno, zahodnjaki so vzhodu povzročili velik šok, ko so zarad njihovga vpliva začel razpadat tradicionalni sistemi, zgrajeni na podrejanju mističnim avtoritetam. Zdej smo vsi v post šokatnem obdobju trka civilizacij, vsak se skuša očistit navlake in se na na novo zakoreninit, pričemer prihaja tud do ekstremnih medsebojnih reakcij, kot jih lahko opazujemo v mesijanski nestrpnosti ala bush al pa srednjeveškem talibanizmu. S filozofijo jest skratka ne bi tko na izi počistu. Je pač eno orodje, s katerim lahko na svet oblikuješ, ni pa pametno skozenj svoje potrebe po čustvenem odnosu do sveta projecirat. Filozofija je v svojem jedru razumska zadeva, razum lahko snovi daje le obliko, religoznost pa je čustvena zdeva, ki obliki daje lepoto in je v svojem jedru mistična. Um ma nalogo, da drži eno distanco med njima pa tud sebe od obeh, da drži skratka vajeti v rokah. Po moje vsaj, kakorkoli to že avtoritativno zgleda. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 23.01.2003 at 10:08:36 wrote on 22.01.2003 at 23:17:25:
se prav ti se absolutno zanasas na custva in nic druzga? Quote:
s cem pa ti resujes te probleme? Quote:
tvoja logika je taka da ce ti ne premores maneverskega prostora da ga pol nihce ne. ok, tud tko lahko vids. drgac pa, kaj je s tem povedano vse? |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 23.01.2003 at 10:17:56 wrote on 22.01.2003 at 16:44:22:
Pravijo, da si v Indiji Vede vsak po svoje razlaga. Bil sem v dveh skupinah, ki imajo Vede za podlago in vsak jih je drugače razlagal. Pri enih sem opazu rezultate pri drugih pa ne kaj dosti. Ime vlečem iz prakticiranja sidhijev, ampak sem pa še daleč od kakšne popolnosti. Za tantro se mi pa niti ne sanja o čem govoriš. Sem pač navaden delavc in ne filozof ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 23.01.2003 at 10:30:28 sidha wrote on 23.01.2003 at 10:17:56:
mas teisticno interpretacijo Ved in ateisticno. ce bl podrobno pogledas avtorja Ved pol ne mors zgresit katera interpretacija je blizje resnici kot jo opisuje avtor sam. pri katerih si ti vidu rezultate in pri katerih ne, in kaksni rezultati so to bili? Quote:
aaa, se prav bi ti rad misticne moci (sidhi-je) ? heh. po moje se ti bl splaca da castis tistega ki je gospodar vseh misticnih moci, Bog. do neke mere jih lahko tud v seb razvijes, seveda z njegovo pomocjo. ampak v koncni fazi ti ne bo to prnesl nevemkaksnega zadovoljstva in vidnih efektivnih rezultatov ki bi jih ti tok rad. ce ti vrzes atomsko bombo na zemlji bos naredu kao neki "vidnega", ampak probi atomsko bombo vrzt na soncu. k da bi se komar spravu na slona ;) Quote:
sej to je problem modernih zahodnjaskih "duhovnih" praktikantov. uporabljajo ene hude sanskrit ali vzhodnjaske izraze in jih zavijejo v misticen celofan in so prec taglavni na vasi. obenem pa so seveda ze presegli cas in prostor in jim rezultati padajo kar iz neba seveda po njihovi volji, ostalim pa pravjo da so napumpani do amena. sej otrok se tud rad igra v peskovniku in si domislja raznorazne stvari. zvecer pa se lepo vrne k svoji mamici ko postane lacen. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 23.01.2003 at 11:53:05 Titud: Quote:
Imaš v vsem prav,samo,če je Sokrat govoril bogu(devine),kot luči ki mu kaže pot se lahko razume to edino tako in nič drugače.In ,da to ni nič drugega, kot močana intuitivna zaznava boga.Ne mislim stem da sem pametnejši od Sokrata,samo verjamem nejgovi neposredni odkritosrčnosti. Tudi ti govoriš o zaupanju v pravičnost ,to pa kolikor jest razumem nima korenin v razumni razlagi. Aryan: Quote:
Ne nezanašam se samo na čustva! Zanašam se tudi na razum, saj je tudi razum božje delo.Toda razum odpove pri temenjih življenski vprašanjih.Recimo:Kaj je življenje?Razumskega odgovora na to ni!Že vprašanje je napačno! Pravo vprašanje se glasi: Za kaj živim!!!! Quote:
Kot je razvidno že v mojem Quote -u,te probleme ni še nobeden rešu z filozofijo in marsikateri filozof dvomi, da se jih da rešiti. Kako vem da dvomi? Ker sem bral kjige kjer to dobesedno priznajo. Življenska vrašanja rešujem na isti način kot ti - z vero. Quote:
Quote:
Stem sem mislil vseh ne samo mene |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 23.01.2003 at 12:12:46 wrote on 23.01.2003 at 11:53:05:
cemu pa pol teb sluzi razum, ce pravis da se nanj tud zanasas? lohk pa tud pojasnis "za kaj naj zivimo"? Quote:
kaj pa je sploh zate vera? cesa produkt je, custev, razuma, intuicije, logike, eksperimenta ...? pol pa se povej v koga ali kaj verjames ti? Quote:
no spet smo naletel na enga ki prav da pozna vse, in s tem indirektno potrjuje da je "nekaj ali nekdo" ki nas vse povezuje. kdo ali kaj to po tvoje je? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 23.01.2003 at 12:57:15 Quote:
Jest vrejamem v tisto odkritosrčnost antikov, s katero so verjel v božjo dobroto pa dobronamernost. Se jim zato niso iz strahu podrejal, ampak so polni samozaupanja iskal vsak svojo pot iz teme nevednosti k tej magari božanski luči. Jim ni blo nč v naprej zapovedan pa prepovedan, pa so vendar iznajdl tak mehanizem za brzdanje smrtonosnih strasti, ki jim je hkrat omogočal polno čutno/razumsko življenje. Jest ne trdim, da antični filozofi niso bli religiozni, a nihov um je čutno/religioznega konja znal v svoji vpregi tako brzdat, da sta se z unmu ta drugmu filozofsko/razumskemu 100% ujemala pa razbremenjevala, ne med sabo grizla, konkurirala pa izčrpavala. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 23.01.2003 at 13:37:17 Aryan: Quote:
Razum služi razumnemu spoznavanju. Vendar je razumno reševanje bivanjskih vprašanj zame,pa ,kot sem ti že razložil , tudi za nekatere filozofe ,zelo vrašljiva zadeva. Osho je govoril o znanosti kot ekspirimentalni religiji.Znanost pa ni filozofija. Quote:
Vprašanje se ne glasi "Za kaj NAJ živimo?" ampak:Zakaj živimo?: Spraševati se je treba (po moje) po smislu življanja in ne po življenju samem, ker živimo in moramo ,prej kot rešimo ta vprašanja s filozofijo, nekako pre-živeti. S tem se pa krog sklene, ker živimo kljub temu da ne vemo, kaj je življenje(zato smo hinavci, ker živimo čeprav ne vemo niti kaj je življenje. In zato tudi ne kako ga pravilno živeti, niti, če obstaja sploh prav in narobe) . In glede na to, da filozofija ni rešila teh vprašanj skozi tisočletja, je ta pot, po moje, nemogoča. Quote:
Vera je nerazumsko podrejanje nekim trditvam. Veruje se na podlagi intuicije ,čustev (vprašanjih o smislu...).Po tem ko veruješ, lahko tudi razumno opredeliš svojo vero. pol pa se povej v koga ali kaj verjames ti? V krščansko vero. Quote:
Mislim da ta naš nesporazum izhaja iz tega stavka: Kako naj živim s temi nerešenimi vprašanji? Dosti manevrskega prostora nimam.Prav zaprav nič. Še enkrat si poglej zakaj se je šlo. Potem si preberi še moje sedajnje besede in videl boš, da je tvoje vprašanje nevmesno. Mislim sem:Kako lahko vsi sploh živimo s temi nerešenimi vprašanji? |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 23.01.2003 at 13:54:03 Titud: Quote:
Ali lahko um brzda intuicijo? |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 23.01.2003 at 14:05:41 wrote on 23.01.2003 at 10:30:28:
Ej, ne ljubi se mi pregovarjat s teboj. Sva pač na različnih nivojih zavesti zato ni variante, da bi kaj kmal skup pršla ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 23.01.2003 at 14:24:01 sidha wrote on 23.01.2003 at 14:05:41:
pol se pa spust dol na moj nivo in mi lahko razlozis kako ti vids? do zdej si mi govoru sam kako nej ne gledam, zdej loh pa se poves kako naj. sej cas teb tko al tko ne povzroca tezav, se prav naj te ne bi prevec motil to, da mogoce to ne bo tok kmal. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 23.01.2003 at 14:25:56 realbe : osho je ateist, kristus pa teist. v katerga pol ti verjames zares? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 23.01.2003 at 14:43:34 Quote:
Um lahko brzda čustva, s katerim se nadušujemo nad spoznanjskimi poteciali intucije. Intuicaja sama po seb je 'hladna' kot razum, je samo sosobnost za nezmotljivo odkrivanje dobrega/lepega/pravilnega/popolnega. Kolk globok se boš pa pol ti nad temi odkritji navduševal, se jim ekstatično predajal, pogumno upiral pa palšno predjal al pa zatajeval, pa je v danem trentku naloga uma, da to v skladu z razumom oceni. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 23.01.2003 at 14:51:32 wrote on 23.01.2003 at 14:24:01:
Užaljen? Nikjer ni bilo rečeno, da sem nad tabo. Kar se pametovanja tiče pa mislim, da je ravno obratno. Ti si men govoru kako moram delovat ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 23.01.2003 at 16:21:40 Aryan: Osho ni ateist in Kristus ni teist. V Osho-ja ne verjamem.Niti on tega ne odobrava. Sicer pa to nima nobene veze z mojo vero. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 23.01.2003 at 23:22:02 Titud, Quote:
Sej je res , samo za intuicijo ne morš trdit, da je nezmotliva al ja ? Jst sem samo hotel povedati, da so verjetno antični filozofi (predvsem sem imel v mislih Sokrata zaradi tistih besed ) , uporabljali intuicijo, kot smer po kateri naj bi šel nijhov razum. Nekako tako sem razumel profesorja filozofije,vendar je to samo omenil. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 24.01.2003 at 02:06:06 wrote on 23.01.2003 at 16:21:40:
spet govoris samo v nikalnicah. ce kristus ni teist, kaj je pol? ce osho ni ateist, kaj je pol? kaj on odobrava? ce to nima veze s tvojo vero, kaj ma pol? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 24.01.2003 at 07:47:55 Quote:
Drugega orodja za uvid v resnico nimamo: tud če skušamo prit do nje prek razuma, je to mogoče le prek uporabe/kombiniranja/reprocesiranja vsaj zasnutkov intuitivnih uvidov. Zdej se postav vprašanje kriterijev za ugotavljanje zmotljivosti. Po moje ima vsaka dobe svoje, individulano gledano pa bi morala vska dopuščat/omogočat preživetje in razvoj intuitivnih bitj svojo življensko dobo, kar si intuitivnima bitja lahko omogočjo le solidarno/sočutnu z drugimi intuitivnimi bitji in s tem iz generacije v generacijo udejanjajo svojo intuitivno zaznavo večnosti :). Intuitivno zaznavanje večnosti posameznik seveda lahko čustveno 'skuri' tud tukaj in zdaj in za večno, to ni čist nč neintuitivno, je pa nerazumno, nesloidarno, da ne rečem sebično v odnopsu do drugih intuitivnih bitij, zato vsaka doba tud postav svoje kriterije, kako take tako sebične čustvene potrebe posameznika po zlitju z večnostjo kanalizirat. Pri tem pa žal prepogosto z mehanizmi represije, med katere spada tud poudarjanje vloge razuma na račun brzdanja čustev, te intitivne potebe pa so tako praviloma tud zlorabljene za pedenanje želja in podreb elit, ki se razglasijo za večnješe od drugih. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 24.01.2003 at 13:36:28 Aryan: Quote:
Osho ni ateist niti teist ker je to deljenje in tega ne odobrava.(za boljšo razlago si preberi njegove knjige). Kristus pa ni teist zato, ker je božji sin. Tudi kristjani na začetku niso bili teisti, ker se je ateizem pojavil kasneje in takrat smo postali teisti.(verjetno?) Kristjan ima vso pravico do razumnega razmišljanja. Zato sem navajal Osho-ja. In pri njemu sem opazil tudi dosti podobnosti s krščansko vero. Ali bolje povedano tisto, kar me je vleklo v veri, se je strinjalo tudi z njim. Med drugim pove, da, če nismo sposobni preko naravnega občutka priti do rezultatov, je edina pot Kristus , Buda, Vede... Na tem mestu ti moram priznati ,da sem nekaj časa poskušal delovat po njegovih kjigah. Vedar se je svar zakomplicirala; tako, da sem bil po mesecu dni zrel za umobolnico.Takrat sem sprevidel moje napake (strah,....). In tudi to, da bi moral najprej vstrajat v svoji veri , šele potem bi se lahko mirne vesti spustil v kaj takega. Skrati sem pa ugotovil, da mi lahko vstrajanje v veri prinese iste rezultate. Če ti še kaj ni jasno vprašaj. :) Titud: Recimo, da tvoj prvi odstavek razumem. Vendar mi tvoj drugi odstavek nekako ne more ponikniti, skozi moje toge živčne celice, v zaves razumljen. Kako lahko moje sebične čustvene potrebe po zlitju z večnostjo škodujejo drugim? In, če je to nerazumno in nesolidarno, potem tudi ti priznavaš mehanizme represije, ki poudarjajo vlogo razuma na račun brzdanja čustev? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 24.01.2003 at 14:20:08 wrote on 24.01.2003 at 13:36:28:
torej "naravni" obcutek predlaga Osho, vendar mors prej spucat svoje strahove preden se lahko v popolnosti zaneses samo na svoj obcutek? a sm zadel? kam pa nas pripelje ta "naravni" obcutek oz. kam nas naj bi pripeljal glede na Oshotove razlage? recimo zival v puscavi vid v daljini fatamorgano in tece proti tej "navidezni" vodi ciz po naravnem obcutku in impulzu zeje, vendar se kasnej izkaze da tam vode ni, in je ornk razocarana, ce prej ze ne umre preden pride do tja. recimo pijanec ma tud dva "naravna" obcutka. eden je njegova bolezen ki mu pravi naj pije alkohol, drug pa je njegovo zdravje ki mu pravi naj ne pije. kateremu naravnemu obcutku mormo sledit in kam naj nas pripelje po tvojih ali Oshojevih predlogih? |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 24.01.2003 at 16:05:35 Aryan: Glede strahov imaš popolnoma prav. Jst ne predlagam ničesar poskušam samo izrazit svoje mnenje.Vendar mi to ne uspe zmeraj. Naravni občutek je bil ponesrečen izraz.Preberi si Osho-jeve knjige. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 24.01.2003 at 16:54:30 wrote on 24.01.2003 at 16:05:35:
spet ti je uspel to, cesar zgleda noces. ti v bistvu nic ne predlagas, obenem pa mi predlagas naj si preberem Oshojeve knjige. a to pomen da je Osho nic, al da se ti je spet neki ponesrecl? ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 24.01.2003 at 19:50:40 Aryan: Quote:
Spet se mi je ponesrečl. Če te zanima kaj predlaga Osho, je moje mnenje,da si preberi njegove kjige. To mnenje lahko vzameš kot prijatelski predlog ali pa kako drugače, to je tvoj problem. Mislil sem" predlagam"- kot ,da ti govorim kaj moraš in kaj nesmeš, če pa se mi zdi potrebno lahko nekaj predlagam, ti pa lahko ta predlog sprejmeš ali ne ali pa mi poveš, kaj te pri predlogu muči. A sem ti v prejšnih postih kdaj govoril kaj je treba in kaj ne? Če sem ti, te prosim,da mi ne zameriš,to ni bil moj namen. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 24.01.2003 at 20:44:49 wrote on 24.01.2003 at 19:50:40:
jz ti nism nc zameru, sam ne vem kdo ali kaj se je teb tok zameril, da tok negativno na vse gledas da govoris samo v nikalnicah. spet si reku da to ni bil tvoj namen? kaj pa je bil ali je ali naj bo tvoj namen? |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 25.01.2003 at 12:10:42 Moj namen je kot sem ti že povedal izrazit svoje mnenje 8) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 25.01.2003 at 12:14:55 wrote on 25.01.2003 at 12:10:42:
tvoj mnenje pa je da naj se bere oshojeve knjige. ampak kokr sm jz njega spoznal on ne govori o Bogu, kaj sele v nasi povezavi z njem, ki naj bi bla bazirana na ljubezni, ki je tema tega topika. on govori s "spraznjenju" uma vseh misli. sri krishna pa v bhagavad-giti prav, da mormo mislit na njega (boga). pol pa mamo dve moznosti. al je sri krishna le ena misel ki se je mormo v koncni fazi osvobodit, al pa je misljenje na sri krishno neki kar je visje od "praznega uma". oz. samo s praznim umom osvobojenim vseh materialnih misli lahko "meditiramo" ali mislimo na spirit iz cesar sri krishna je in v giti jasno razlozi ta svoj ontoloski aspekt. jz mocno dvomim da je osho dojel ontoloski (interni) aspekt sri krishne, kar je nakazal v enem svojem govoru, kjer govori o "indijskih bogovih". drgac pa mas v vedski literaturi tud opisan to kar osho propagira, npr. v razlicnih tantra skriptah in tud o tem kaj ti jz hocem povedat. Q. In the Jnanasankalini Tantra, Lord Siva says to Parvarti, 'Meditation is not meditation unless the mind is united with sunya (to je ta "praznina"). Could you comment on this verse? A. Unless the mind is empty (sunya) of thought, meditation can only reach samprajnata samadhi. When it is empty of all thought, one attains asamprajnata samadhi. In dhyana (meditacija v sankritu, po kitajsko ch'an, po japonsko zen) , one generally practices fixing the mind on one object, restraining it from all other thoughts. This is the mental stage of ekagra (one pointedness), which occurs in sattva guna (materialna kvaliteta ki povzroca notranji mir). When one is proficient in this practice, one can eventually restrain all thought - the mental stage of nirodha leading to asamprajnata samadhi. The culture of samprajnata samadhi leading to asamprajnata samadhi is detailed in the sixth chapter of the Bhagavad-gita. According to the Gita, the cessation of material existence (nirvana/sunya) is subsumed within Brahman, and both of these are subsumed within Krishna himself. Krishna says "santih nirvana-paramam mat-samstham adhigacchati." The highest peace that lies beyond the cessation of material existence is incorporated within the experience of Krishna himself. What then must the direct experience of Krishna be for his devotee? This is asamprajnata samadhi, in which thought is restrained (niyata-manasah), stolen by the charm and beauty of Krishna. ker osho-ta ocitno sri krishna trenutno se ne zanima kej prevec, to pomen da zal ne pozna njegovega ontoloskega aspekta, kar pomen da je njegov um se zelo zelo poln necesa ki mu zastira pogled nanj. v bhagavad-giti pa bos lahko zvedu kdo ga spozna, kdo ga ne, in kaksna je razlika med tema dvema in tud v kaksnih eksternih in internih simptomih se to opaz. no vids, pa sm ti se jz podal svoj mnenje. :) |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 25.01.2003 at 17:54:31 wrote on 25.01.2003 at 12:14:55:
Men se bl zdi, da je to mnenje sri Krisne kot tvoje ;) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 25.01.2003 at 22:52:10 sidha wrote on 25.01.2003 at 17:54:31:
seveda. in tud sri krishna v giti predlaga da naj sledimo temu njegovemu predlogu in mnenju in tud pove zakaj. mi pa se pol lahko odlocamo. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 10:14:57 aryan brez zamere, ampak mam občutek, ko berem poste od žensk o angelih in podobnih stvareh, da je v njihovih besedah in izkušnjah veliko več duhovnosti in ljubezni kot pa v vseh Vedah skupaj :) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 10:41:01 sidha wrote on 26.01.2003 at 10:14:57:
a lahko mas razlozis kaj s tem mislis? "duhovnost" je ornk siroko zastavljena beseda, ljubezen pa se bolj. tko kot mamo velik "tekocin" vendar znotri le teh obstajajo variacije kot so mleko, voda, bencin, alkohol itd. vse so "tekocine" ampak funkcije variacij pa so razlicne. tko dons na splosno je vse kar je mal misticno takoj "duhovnost". enako je pri ljubezni. velik velik variacij. zarad tega te prosim da mal razlozis, kako si do tega zakljucka prsu, da lahko pol naprej debatiramo. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 10:57:48 Hotu sem povedat, da se me njihove besede veliko bolj dotaknejo in vzpodbudijo nekaj dobrega v meni kot pa vedski spisi ali poslušanje njih :) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 11:09:04 sidha wrote on 26.01.2003 at 10:57:48:
sej pijancu (oz. njegovi bolezni) se tud zdi, da je boljs in dobr, ce mu ljudje dajejo dnar za alkohol. medtem ko kaksni drugi mislijo in "vidjo" drgac, seveda gledano na dolgorocno dobrobit. kar je mogoce dons "dobr", lahko jutr prinese "slabo" reakcijo. kar sejes to zanjes. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 11:51:49 wrote on 26.01.2003 at 11:09:04:
zdej pa že bluziš ::) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 12:22:26 sidha wrote on 26.01.2003 at 11:51:49:
ok. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 26.01.2003 at 12:23:23 Aryan Quote:
Moje mnenje ni naj se bere Oshojeve knjige!!!!!!!!!!! Moje mnenje je, če te zanima beri, ker ti jst ne bi znal razložit vseh stvari pravilno. Quote:
Mi lahko kaj poveš o tem govoru? Quote:
Quote:
Če Osho propagira tisto kar je tudi v vedski literaturi, potem ni samo proti. Kaj mi ti pravzaprav hočeš povedat? ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 26.01.2003 at 12:58:30 wrote on 25.01.2003 at 12:14:55:
za začetek: *********************** Nobody is superior, nobody is inferior, but nobody is equal either. People are simply unique, icomparable. You are you, I am I. I have to contribute my potential to life; you have to contribute your potential to life. I have to discover my own being; you have to discover your own being. OSHO Dih je življenje telesa, ljubezen pa je življenje duše. Osho Novi bojevni upornik bo vnesel uporništvo v vse dimenzije življenja. To Zemljo bo preobrazil v raj. Iz vseh ljudi bo naredil bogove. Vsak človek ima zmožnost da postane bog - ker lahko postane prosvetljen, postane lahko čista zavest. Dokler nimate dovolj sočutja, ljubezni, tišine srca, globoke notranje meditacije, ki vam da več svetlobe, več zavesti, niste izpolnili mojih pogojev. potem je vse kar storite prav. Iz ljubezni je vse prav. Ljubezen je tiste magija, ki vse preobrazi v pravilno. Največja ljubezenska zadeva Devocija (vdanost, požrtvovalnost) ni pot. Ni je potrebno prepotovati. Vdanost je način spajanja z existenco in staplanja z njo. Je ljubezenska zadeva. Ljubezen je spojitev s posameznikom, globoka intimnost dveh src - tako globoka, da začneta dve srci plesati v isti harmoniji. Čeprav sta srci dve, je harmonija ena, glasba je ena, ples je eden. Kar je ljubezen med posamezniki, je devocija med enim bojevnikom in celotno existenco. Devocija ni pot. Je smtr osebnosti. To kar je smrtnega v tebi, samo odvržeš; samo nesmrtno ostane, večno ostane. Devocija je najvišja oblika ljubezni. To je položaj mojstra, kar se upornika tiče. To je samo most. Zapomni si, ne naredi svoje hiše na njem. To mesto ja za to da greš dalje. [Jezus] Ta trditev se nanaša na življenje. Življenje je most. Ne naredi hiše na njem. ... Za upornika sta ljubezen in mojster soznačna. Ko postane njegova ljubezen z mojstrom tako globoka, da si ne more zamisliti sebe kakorkoli ločenega, se ljubezen sama preobrazi v nove višine. Ta višina je poznana kot devocija. http://www.gape.org/gapes/osho-bojevnik-upornik.htm razlika med moškim in žensko je v tem da ženska pride do razsvetljenja skozi ljubezen moški pa skozi meditacijo. in da ko moški raste v meditaciji mora ženska rast v ljubezni, če naj ostaneta skupaj. to valjda piše na par straneh in je opisano z mali miljon primeri, tko da oprostite mi kratkost spomina. bom reku da se bi kr strinju z oshotom, s(m)o pa tudi drugačni ljudje, obstajamo tudi moški ki gremo proti razsvetljenju s pomočjo ljubezni in obstajajo tudi taki pari kjer je moški mahnjen na ljubezen in se v njej tudi popolnoma najde in kjer je ženska mahnjena na meditacijo. po oshotu je tuki težava. čeprov pomoje ni. osho bi ti reku, postani bolj meditativen in žena te bo bolj ljubila, če je sposobna tega, če se ni preveč zacementirala v svoji meditativnosti, kjer pa ravno tako slej ko prej prideš do ljubezni, ampak ta ljubezen je drugačna, ta ljubezen je božja, te ljubezni ne more nuditi nihče ki je živ, te ljubezni so sposobni 'ta-raz-svet-ljeni', in če je ona ljubezen spoznala na ta način brez da bi prej rasla v ljubezni do tebe znaš imeti problem. http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=general;action=display;num=1013506093;start=90 In pravi center je duša, Jaz, bog, resnica ali pa karkoli boš imenoval. Je brez imena zato so vsa imena dobra. Lahko poimenuješ kakor hočeš. Beyond the Frontier of the Mind by Osho ***************************** bodi dovolj sm šu vprašat super iskalnik (katerega index že zlo dolg ni bil apdejtan) in mi je zmetu vn tole kar zgori bereš. bi lahko res reku da osho nikjer tko zlo explicitno ne govori o ljubezni do boga, tko kot 'tisti ki sledi vede'. če pogledaš zgornje izrezke (zihr obstajajo še boljši), on bolj kot ne govori o tem da je fajn dojet da mamo dušo, da je njo fajn ljubit, da je debest ko se z njo združimo, da je dbest ko naredimo iz telesa tempelj za boga ... saj ... ko to upedenamo ne moremo drugega kot ljubit boga ... in vse kar smo delali da smo do tja prišli je bilo ljubljenje boga. prispevanje svojega potenciala življenju (ne sebi - egu) odkrivanje svojega bitja odkrivanje bitja vseh ostalih dajanje življenja duši - ljubezni preobrazba zemlje v raj preobrazba posameznika v boga - jaz sem vdanost bogu devocija [smrt osebnosti] - dotični to vrstico spreglejte - !erase! ... In pravi center je duša, Jaz, bog, resnica ali pa karkoli boš imenoval. Je brez imena zato so vsa imena dobra. ... in to je duša ... to kar sploh nima imena - na tem nivoju ... ti aryan pa govoriš o služenju BOGU, sploh ne bogu ... in kako lahko pričakuješ da te bodo ljudje (zemljani) razumeli ... vsi ki smo že sprejeli oshove resnice za Resnice (ki jih vemo že od prej bi lahko reku), vsi mi, te brez blema razumemo, služiti BOGU - noben problem ... moje celo življenje je služenje BOGU ... drugega sploh ni več ... tud bencin k ga natankam v avto je za boga. in osho je tak fant ... naštudiran ... in točno ve da ljudem ne morejo preko sebe na ta način ... poizkusila je rkc, pa ni mogla ... napačna pot ... dočim seveda, tistim ki vemo že od prej ... nas je treba samo spomnt ... ... to je ja jasno aryan, osho govori o umu ki je prazen vseh misli glih zato da lahko pol sploh pomisli na boga (ki je itak ne-misel)... mislm takrat ko nič ne misliš itak misliš na boga. kaj pa češ drugega? nič je najboljši približek za boga - iz tega nivoja zato je zemljanom brez izkušnje tud tolk težka ta pot ... čak nemogoča ... ampak ... to majo angeli čez - izkušnje - ne jest pa ti. na žalost (ali srečo), oshov um pač ni poln nečesa, kaj vem česa že ... osho je brez telesa že kakšnih 10+ let ... zlo dvomim da se je odloču še enkrat inkarnirat ... zlo dvomim tud če se je odloču ima še zelo prazen um ... |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 13:14:18 wrote on 26.01.2003 at 12:23:23:
hocem ti povedat da to kar Osho propagira lahko najdes opisan tud v Vedah, kot delno resnico/pot. recmo cilj je pridt na triglav teb in men. jaz vzamem vodica in karto na kateri je zacrtana pot od vznozja do vrha (Vede). nekdo drug ki pa nima tok zmogljive karte in vodica pa mora to menjat na poti. vsak mu pokaze od nekje do nekje, od tam naprej pa mu kaze nekdo drug itd. na konc vsi pridemo na triglav. s tem da en nacin je lazji, drug tezji. no in to kar sm ti hotu povedat je to, da Osho-jeva ucenja (spraznitev uma vseh materialnih misli) je tud praksa ki jo priporocajo Vede, vendar ne kot koncni cilj, kot ga oznacuje Osho. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 26.01.2003 at 13:23:57 niti nisem nikjer zasledil da bi osho prjavu da je izpraznitev misli KONČNI cilj, čeprov u bistvu je, ker pol gre samo od sebe. glih tko kt triglav ne more bit končni cilj, ampak samo neki od kjer gre samo naprej (navzdol v tem primeru - je treba clo bremzat) ... in še neki ti povem o tem triglavu aryan ... niti slučajno ne rabiš nobe ne karte da prideš do gor ... niti slučajno ... je pot tko dobr označena in uhojena, da če se zgubiš, se te samo še bog lahko usmili. s triglavom je tko, v življenju pa ni dost drugač. z zemljevidi je pa spet tko da jih je malo morje ... vede kolkr berem so kulj ... ampak mene niso nikol prov posebi pritegnile. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 13:28:45 gape wrote on 26.01.2003 at 12:58:30:
no razlozi kako je "nic" najboljsi priblizek za Boga? kako recimo iz "nic" nastane "nekaj" kar opazujemo in zaznavamo zdej, trenutno. ker se ti trenutno ukvarjas na tem nivoju ti ne bo tezko to razlozit iz tvojih izkusenj. kok casa pa bo treba se nekomu ostat na tem nivoju (da je "nic" najboljsi priblizek za Boga) mi ni jasn. mogoce mamo pa razlicno zmozne "angele" oz. nauke/ucitelje? Osho vid Absolut kot neki impersonalnega ali praznega, hkrati pa cilja na to da je on sam Absolut oz. Bog in da bomo vsi to tud postali ko se bomo tega zavedal. ampak ce bomo kot on pravi vsi Bogovi, to pol razbije Absolutno resnico na vec delckov, kar pa po logiki ne more bit vec ENA nedeljiva Absolutna resnica. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 13:33:40 gape wrote on 26.01.2003 at 13:23:57:
cool. ce pravis da beres ali si bral Vedsko literaturo me zanima katere spise in kaj specificnega ti je blo tm kulj, kaj pa je blo tist da te ni pritegnil. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 26.01.2003 at 13:47:50 vede - o vedah - berem tolk k mi jih ti pejstaš in razlagaš. res nisem zasledil da bi osho kdaj govoru o BOGU. nič ... kako bi to reku gleda na to kje smo zdaj in kaj verjememo da smo, je to tolk zlo gosta vibracija, da je tista vibracija na kateri je BOG in na kateri bi jaz BOGA spoznal, tko zlo redka, tko zlo fina, tko zlo nežna vibracija - da jo od tuki vidim (si jo predstavljam) sploh ne kot vibracijo ampak že kr ravno črto ... in ta je nič, ki pa v svojem bistvu ni nič, ampak je vse, osnova za vse ... osnovna vibracija ... to se zlo dobr da razložit z unimi rečmi iz dps-a gre se u bistvu za to da iz ene osnovne frekence lahko dobimo iste frekvence, ki so mnogokratnik osnovne ... v bistvu so iste frekvence z različno amplitudo. in zato so za digitalni procesor enake in jih tud tretira kot enake ... pa so u bistvu različne - za amplitudo nihanja. ne vem lepš povedat. skratka ko ne misliš nič - takrat nastane sploh osnova za dojemanje boga, kot tudi BOGA. ko ozavestiš boga, ozavestiš tud BOGA. ker imata isto frekvenco - no ja ne isto - imata pa precej bolj podobno kot jaz in BOG. in zato naj jaz nič ne misli, da bo skozenj lahko deloval višji jaz (mu bo skozi intuicijo dajal misli - navodila - pravilne odločitve, katere naj ta samo opazuje in se po njih ravna), da se bosta združila in da bo jaz spoznal BOGA, ki ga/jo višji jaz (bog) že pozna. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 14:04:13 gape se prav je po tvoje "Bog", ki mu "bog" sluzi v vecnosti. bog smo mi, in ko smo samorealizirani se tega tud zavemo in takrat mamo tud boljso vizijo kdo je Bog in kasn je nas vecni odnos z njem. no a se ti ne zdi da Bog igra zelo veliko vlogo pr tem, da bog (mi) razume in spozna da je bog, vecni sluga Boga? oz. drgac povedan, da je bog v svojem nerealiziranem, pogojenem stanju (samsari) zelo odvisen od Boga, da postane osvobojen? |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 15:18:09 aryan, kdo je prevajalec in interpretator spisov, ki jih navajaš ??? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 15:36:42 sidha wrote on 26.01.2003 at 15:18:09:
cemu pa zdej sluzi to vprasanje po tvojih prejsnih izjavah? Quote:
in Quote:
ker zgleda tebe to ne zanima bom vseen odgovoru, ce bi mogoce kerga druzga zanimal. Vede so zapiski iz meditacij (na razlicnih nivojih, oz. razlicno globokih pentracij v trancendent oz. naravo absolutne resnice) avtorja Ved, Vyasadeva. razdeljene so na vec delov. nekateri deli se ukvarjajo z materialnimi cilji (religioznost, ekonomski razvoj, materialno uzivanje in osvoboditev), nekateri deli pa se ukvarjajo izkljucno s spiritualnim ciljem (spoznati absolutno resnico/boga, sebe in odnosa med njima). zakljucek, srz in bistvo pa je zajeto v Vedanta-sutri. (veda = znanje, anta = konec/zakljucek/povzetek, sutra = kratki zapiski) Q. Why do we find so many contradictory statements in the scriptures of India? Sometimes Visnu is glorified as the supreme, sometimes Krishna and sometimes the impersonal feature. It all seems very ambiguous. Sastra (Veda) speaks directly and indirectly about one subject. Vyasa attempted to demonstrate this in his sutras on Vedanta, Vedanta-sutra. Therein he puts forth his logic. The book consists of numerous topics (adhikarnana/nyaya) that lead logically from one to another each of which consists of five elements: thesis (visaya), doubt (samsaya), antithesis (purva-paksa), synthesis or proper conclusion (siddhanta), and consistency (sangati) with all that proceeds and follows. This sangati is further subdivided into consistency with the entirety of scripture (sastra sangati), with the entirety of the book itself (adhyayaa sangati), and with the entire chapter (pada sangati). Great souls have thus dealt with this issue systematically and reached a reasonable conclusion. For the most part they all agree on the common human malady of material attachment and the need to transcend it. However, it is true that in doing so great souls, while finding considerable common ground with one another, have also reached slightly different conclusions. Thus we have different lineages. Q. Why do the scriptures use a symbolic language that can be interpreted in innumerable ways according to the intention of the interpreter? A. It is not the defect of scripture that it speaks of ultimate reality in poetic and symbolic language. What other language could come close to doing it justice? God is beyond the words of scripture, which while indicating something about him, implore us to reflect upon those words and thereby know and love. The apparent ambiguity of scripture is a testament as to the diversity of the Godhead. The gem of life has many facets. tuki pa mas razlicne interpretatorje... Q. Could you clarify the terms suddhadvaita, visistadvaita, dvaitadvaita and acintya bhedabheda? A. Suddhadvaita (ime nauka) refers to the pure monism of the Vallabaha or Visnu Swami (zacetni ucitelj), / Rudra sampradaya (ime linije nasledstva uciteljev). Visistadvaita refers to the qualified monism of the Ramanuja/Sri sampradaya. Dvaita refers to the dualism of the Madhva / Brahma sampradaya, and acintya bhedabheda refers to Sri Jiva Goswami's explanation of Sri Caitanya's Vedanta. There are two other well know systems of Vedanta, those of Nimbarka, known as dvaitadvaita (not to be confused with acintya bhedabheda), and Sankara's Advaita monism. The first five systems are Vaisnava views of Vedanta, while Sankara's Advaita is not acceptable from the Vaisnava point of view. (ta advaita od sankarja je v bistvu budisticen ali tantricen nauk podprt z Vedami in postavlja kot cilj brahma-nirvana oz. impersonalisticno osvoboditev) |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 15:48:33 Mi boga ne poznamo, vsaj večina ne. In tega se je Osho dobro zavedal, zato ga ni omenjal. Če bi govoril o bogu (pa najsi ga je spoznal ali ne) bi si ljudje ustvarili predstavo o njem. Predstava pa nikakor ni resničnost. Dokler živimo s predstavami živimo v iluziji - mayi in toliko časa nismo sposobni videti resnice, resnice, ki osvobaja. In, ko enkrat spoznaš resnico tudi bog ne more biti daleč. Vendar resnični bog, ne bog iz naše domišljije. Zato menim, da so vsi ti vedski spisi več ali manj ovira na naši poti. Ker ni dovolj, da ti o bogu samo bereš in razpravljaš, moraš ga spoznati. Kakšno korist imaš ti od tega, če je nekdo drug boga spoznal ? Nihče se ne more razsvetliti namesto tebe ;) Ena pesem od Oshota, ki pravi: Nema puno do prosvijetljenja. To je samo obično priznavanje da sam nepotrebno jurio vlastiti rep. Kada jednog dana to shvatiš ti prestaješ da juriš svoj rep, ti jednostavno samo sijedaš na suncu i sunčaš se. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 15:56:25 Nisi odgovoril kdo je zadnji v nasledstvu učencev! Ali ne znaš vsega tega povedat v slovenščini. Razen, če ne prakticiraš "copy - paste" religijo ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 16:01:13 sidha wrote on 26.01.2003 at 15:48:33:
se strinjam da se Boga ne da realizirati z razpravo in branjem knjig, vendar le s prakticiranjem ki v koncni fazi razkrije Boga. in lih v tej praksi ponavad falimo, ce se ne obrnemo na Vede ki nam podrobno govorijo o tem procesu iz direktnega in indirektnega vidika. sele ko ga izvajas lahko spoznas Boga. skozi vse Vedske spise in tud v Giti pa je opisan le en mozen nacin kako in kdo realizira Absolut/Boga in to v kontrastu z ostalimi v koncni fazi neuspesnimi nacini. Svetasvatara Upanisad verse: nayam atma pravacanena labhyo na medhaya na bahudha srutena yam evaina vaeute tena labhyas tasyaina atma vivaeute tanua svam Here, the sruti says that revelation (razodetje) is required for knowing God and this is his prerogative (njegov privilegij). 'Na medhaya na bahuda srutena', not by means of reasoning and scriptural study, but to he, whom the Lord chooses, is he revealed. kako to, komu, kdaj in zakaj pa ves kje bos najdu, a ne? ce pa ne bos tam poiskal in zvedu, pa bos mogu to sam izkusit, enkrat ko bo cas. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 17:12:30 sri Krishna je v Bhagavad-giti dejal: (govorim na pamet, zato se opravičujem za kakšno napako) sarva darmam parityaja mam ekam sharanam vraja aham tvam sarva paphebyo moksha yishany ma sucaha Še zdaj mi nisi odgovoril :) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 17:22:48 sidha wrote on 26.01.2003 at 17:12:30:
pa ves pomen tega verza in kako ga aplicirat pa zakaj? Quote:
cesa ti nisem odgovoril? |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 17:41:21 Glede na tvoje znanje sem predvideval, da poznaš gito. nisi mi odgovoril kdo je zadnji v nasledstvu učencev? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 17:49:12 sidha wrote on 26.01.2003 at 17:41:21:
jz ze poznam gito, zanimal me je ce jo ti tud. ves prevod? zadnji (ali trenutni) v nasledstvu ucencev je tisti ki najbolje sluzi in predstavlja svojega ucitelja (bodisi se prisotnega ali neprisotnega). ker je linij vec, mas tud uciteljev danasnjega casa vec ne. ceprav vsi ucijo isto stvar (znotri vaisnavizma ali vedante) svoja ucenja podajajo na razlicne nacine. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 18:07:56 wrote on 26.01.2003 at 17:49:12:
Nekako takole: Opusti vse religije in se predaj samo meni. In ne boj se, jaz te bom zaščitil. Ne hodi okoli vrele kaše in povej že enkrat konkretno ime >:( |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 18:18:58 sidha wrote on 26.01.2003 at 18:07:56:
ce hoces dojet ta verz in kaj on s tem misl in predlaga bos mogu ornk prestudirat in zacutit celo gito, seveda pa bos razumel text le, ce mu bos sledil in postal "tak" kot arjuna. Quote:
ne mislim ti nbenih imen govort. se mi zdi nesmiselno govort to nekomu na "ukaz", sploh pa, ce ta odkrito in ponosno izjavlja in cilja na taksno ali drugacno ne-spostovanje Ved. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 26.01.2003 at 19:35:35 Aryan, Quote:
Quote:
Mislil sem -sploh ne misliti- s primerjavo misliti na nič in hkrati ne misliti na nič , sem samo ponazoril stanje brez uma . Ta stavek se ne da razumeti ker je protisloven. - zato ti ostanejo samo čustva. Quote:
Oshojeve besede lahko poskušaš razumeti. Vendar če imaš že prej predsodek, bo ta predsodek okužil celotno besedilo in vse se bo kazalo v luči tega predsodka. Npr. Če imaš Oshoja za nekaj kar ni dobro ni vredu, bo tvoj razum deloval v to smer. Se pravi bo vse kar se da prefiltriral tako, da bo ustrezalo predsodku. Se pravi lahko razumeš: Če smo vsi bogovi,potem ni edinega boga/resnice. Ali pa če smo vsi bogovi smo vsi del ene absolutne resnice. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 26.01.2003 at 19:55:38 wrote on 26.01.2003 at 14:04:13:
to je skor zihr res, ni pa tega treba obešat na veliki zvon |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 20:13:28 gape wrote on 26.01.2003 at 19:55:38:
:) :) ;D se prav hoces povedat to, da vsem zejnim ki hitijo v puscavi proti fatamorgani, kjer vode ni, ni potrebno tega povedat. kje je pol sploh ksno "socutje"? men se zdi boljsi nacin da so ljudje opozorjeni preden morjo sami izkusit "tegobe" razocaranj ipd. seveda pa upostevam tud to, da ne bojo hotl vsi upostevat kakrsnih predlogov in bojo mogl do tistega pridt sami po "trnejsi" poti. ampak tud ko se jaz zavedam da nekateri bojo sprejel, nekateri ne, to mene ne ustavlja kej prevec da govorim, ker ksn bo pa mogoce dojel (in je kot tak vreden), cetudi se zdi da je vec takih ki ne bojo. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 26.01.2003 at 20:29:47 hočm povedat to da ko enmu egiču govoriš, da bi blo fajn da začne ljubiti (boga) - prepostavka za to je da on zanj sploh ve - vanj verjame - veruje, ni pametno da v isti sapi govoriš o služenju. saj je to služenje, služenje samo iz perspektive ega. iz moje perspektive služenje ni služenje, ampak je srednja pot, je najlažja pot skozi življenje ... zame. ego tega ne razume ... on misli da bo mogu služit, pa ni res, vesolje bo njemu služilo, če bo le on služil vesolju. mislm služiti ... kako že ti temu rečeš ... biti odvisen od ... kako že ... pač tisto kar itak delamo skoz. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 26.01.2003 at 20:49:28 gape wrote on 26.01.2003 at 20:29:47:
no se prav mors sluzit a ne. sluzenje pa je podlaga ljubezni. in ker v tem topiku govorimo o Absolutu/Bogu in nasem odnosu z njem je prav da se te stvari povejo ne. ce pa koga to vznemirja (ego) pa naj pac ne hodi na ta topik brat ne. oz. naj se sam ne vznemiri prevec in pomiri takrat ko ga bo zamikal it ta topik brat, sej se le gre za neki koristnga :) |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 26.01.2003 at 22:11:05 wrote on 26.01.2003 at 18:18:58:
Mislim, da taki modri nasveti ravno ne pašejo k tvoji podobi ;) Jaz ti ne ukazujem, smo vprašal sem te, da vidim s kom imam opravka ;) Zdi se mi, da več ko govoriš, bolj se zapletaš. Saj poznaš tisto: modri molčijo če druzga ne vsaj, pametni zgledajo ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 27.01.2003 at 09:04:16 Quote:
Na tole od tapravagabiti bom skušal odgovort, pa se hkrat tud prikljućit na zanimivo debato vmes. Še enkrat o intuitivnem, ki je po moje sposobnost priklaplanja na ene matrice/tokove, ki smo jih skoz generacije genetsko zakodiral v nezvavedno. Jung bi temu reku kolektivno nezavedano, arhetipi. Seveda se na te lahko dojemamo samo induvidualno, vendar so ena naša na skupna psihična zgodovina, zarad katere zaznavamo in delujemo drug drugemu nekako predvidljivo. Kašno vloga ma pri tem intuitivnem religija, bog? Po moje imata oba sicer dober namen vodit/pripeljat čim bolj globok v te tolmune, ne da bi nas tokovi in vrtninci potegln za sabo in nas odrtgal od tistga osnovenaga zavedanja samega sebe, ki bi od tega potapljanja sploh kaj imel. Se prav da kljub hprepeneju po zlitju z enim ohranmo zazanvo posamičnega, da se na to ekstazo sploh lahko naslajamo. Bog je poosebljenje principa, ki te vleče v globine, ki ti sproža energijo, voljo in moč. Je hkrat poosebljena ljubezen in vabilo k zlitju z enostjo, a hkrat tud poosebljena groza in smrtni strah pred izgubo posamičnosti. Spoznanje boga (razvetljenje?) kot vrhunec enega intuitivnega procesa poglabljanja ljubezni in lepega proti (po)polnosti ima nujno svojo hrbtno stran, spoznanje strahu, grdega in praznega. To gre skup, spoznanje ni možno brez obojega. Kako se odražajo te hrbtne strani, ki spremljajo intuitvnega spoznanja (boga/božjega)? Zemeljska ljubezen je ena generalka: ko se človeku prikaže v najbolj siloviti obliki v najlepši luči, je njena grozeča hrbtna stvar postanejo ekistenčne okoliščine, ki so se prej kazale v prijazni ali vsaj nevtralni luči (nr. romeo in julija). In gledano z druge palti: objekt ljubezni se izkaže kot grozna, srhljiva in smrtonosna izbira na sproti prijaznim ali vsaj obvladljivim življenjskim okoliščinam. Ok. z malo sreče in dobre volje, zavedanja teh hrbtnih plati in zavezanosti eksitenci, se zaveš lastne odgovornosti in predbliske večnosti realiziraš skoz potomstvo in zavezanost materialnim dobrinam skoz hkratno odvezanost od njih skozi ljubezen. Preseganje dulanosti skoz zmernost pač. Gremo naprej na odkritje in sledenje transedentne ljubezni do boga. Njena hrbtna stran je indiferentost do posameznika, konkretnega drugega, kar imenujemo fanatizem. Pri religijskih fanatikih je Ramachandran odkril, da se zelo selektivno čustveno odzivajo na abstraktne religiozne besede in slike, hladni pa ostajajo, denimo, ob pogledu na slike njim bližnjih oseb ali ob prizorih nasilja in spolnosti. Vidimo torej, da pri takšni osebi ne gre le za močno čustveno odzivanje na abstraktne religiozne pojave, ampak hkrati tudi za indiferentnost do konkretnih ljudi in situacij. Dejstvo da so moralni fanatiki vseh vrst po pravilu brezbrižni, ko gre za bližnje čustveno okolje, lahko torej razložimo z bolezensko nastalo nezmožnostjo čustvenega vživljanja na primarni človeški ravni. Vsako fanatično gibanje ima na čelu ljudi, ki so čustveno neobčutljivi na ravni vsakdanjega življenja in ki jim uspe v totalni družbeni situaciji takšno občutljivost začasno potlačiti tudi v drugih pripadnikih skupnosti. Religije zahtevajo absolutno vero/zaupanje v pravičnost nespoznavnega, t.i. boga, da potem od tu nazaj lahko sprejmeš njegovo avtoriteto, ki določa mero strastem. Problem religije je v tem, da po enem iracionalnem sistemu sicer daje mero posameznim strastem le pod pogojem, da se vera v boga ne omejuje z ničemer, ta mora ostat potencialno brezmejna, da lahko obvlada vse ostale strasti. Religije torej prepostavljajo, da je le skoz neomejeno strast do boga mogoče nadzorovat posamične strasti, kar je le druga plat tega, da je le v imenu strastne pripadnosti bogu mogoče opravičit nenadzorovane izlive vsakršnih strasti. V tem smsilu jest vidm eno sebičnost in adružbenost in egoizem brezogojnih sledilcev boga, ki jim v njegovem imenu ni nobena stvar sveta. Ok, ni nujno da je tko, lahko da se ob doslednem držnaju verskih dogem in omejitev tud ta hrbtna stran ljubezni preseže, ampak premgat se ne more. Pol, ko si z bogom na samem, se ti on sam pokaže v obeh plateh hrat, kot bog in hudič obenem, kot večna luč in neskončan tema, kot totalna polnost in strašljiva praznina, kot neskončna milina medvedji koži. To so grozljive izkušnje mistikov, ki so premgali vse skušnja ve in so se z bogom znašli 'na samem'. Aryan, po moje je mal naivno mislt , da se je temu spoznaje dvojnosti možno izognt z odpvedjo/zanikanjem materialnosti in prepustitvi božji volji. Po mojem ljubezen do boga ne more te groze pa strahu premgat in daje brez veze folk na ta način farbat. Po moje je tista ponižnost pa služenje bogu ravno izkrastilazirano spoznanje, kako grozljivo si sam in brez zavetja, ko si eno z njim. Samo tukaj pa zdaj se mu lahko upiraš pa nasljanš na svojo materilano naravo, ki je lahko tvoj zavetnik/družabnik pred tem dokončnim spoznanjem. Ne vem za kaj hudiča bi človek tako silu nekam, kar ti ne bo prinesl nobenega zavetjapa pozabe, ampak totalno razkritje zavesti o tem, kako si v neskončnem enem tud neskončno sam :-/ :) |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 27.01.2003 at 13:01:49 titud : no zdej bos pocas ze prsu nekam. tok se bos zapletu v ta svoj intelekt notr, da bos hmal opazu njegovo "omejenost" v dajanju zadovoljstva. takrat ko ti se ta intelekt ne bo daju vec "juica" ali zadovoljstva, obenem pa te bo zvleku v navidezno neskoncno spiralo iz katere ne bo nikol izhoda in te bo postal strah, obenem pa bo zelja po harmoniji in zadovoljstvu se vedno obstajala nekje globok notr v teb, bos stopu na pot iz katere se ti bo postopoma razkrivu Absolut taksen kakrsn je. tvoj intelekt ga ne bo mogu nikol "spravt" notr v um. Absolut (vecnost, znanje, zadovoljstvo) je neomejen. tvoja cutila, um in intelekt pa omejeni. ko bos spoznal naravo tvoje trenutne omejenosti, hkrati pa te bo se zmeri naprej gnal, bos razumel o cem se gre. drgac so pa misticne izkusnje nc druzga kot "blodnje uma", ne spiritualna resnicnost. miljonkrat sm ze govoru o treh nivojih, telo, um in dusa. telo je groba, um subtilna materija. tisti ki so na nivoju grobe materije se jim vse kar um ponud zdi "duhovno", misticno, bozje, svetlobno pa ne vem kaj se vse. ampak v ta plane spada tud intelekt. nad intelektom pa je dusa, ki je iz spirita. takrat bos razumel polnost ljubezni z Bogom, kjer ne bos nikol vec sam, cesar te je najbl strah trenutno. velikrat sm pa tud ze napisu tole analogijo ponoc mi ne mormo vidt sonca, ampak to ne pomen da on ne obstaja. to pomen da je nasa vizija onemogocena. sonce lahko vidmo le "po njegovi volji" ko se spet pokaze cez dan. ponoc ne mormo z nobeno lucjo ali sveco ali reflektorjem izsilt sonca da se nam pokaze. na podobn nacin... spoznavanje Absoluta je zmeri deduktivno, nikol induktivno. tuki ga falimo. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 28.01.2003 at 09:22:14 Quote:
Quote:
Men se ne zdi, da bi v gornjih jezusovih besedah šlo za kašno hierahijo: da je srce spodaj, intelekt v sred, duša pa zgoraj. Jest bom zmeraj rabu srce pa intelekt, če bom hotu bit eno z bogom v duhu. Ker če sem samo v duhu, pol ga ne morem imet rad skoz človeka kot brata, V tem je po moje fora, da je jezus postavu ljubezen do boga skoz drugega človeka, skoz ljubezen do brata: nis nikol spiritu do konca in brez ostanka z njim al pa s sabo sam, ker ga maš rad skoz ljubezen do človeka kot brata. Do njega maš zmeraj človeško komponento, zato so krščanski mistiki (mislim da tud bUda) hodo trpel, ker te ljubezni v svoji samotni askezi niso na duhovnem nivoju zmogl spedenat. Buda je najdu rešitu v zanikanju vsega, tud zanikanja samga, večini krščanskih mistikov se je čist odrolal, cerku pa je posvetila v glavnm le tiste, ki se jim je po spiritualnem soočenju z njim upelo z njim vzpostavit očetovski odnos skoz srce in intelekt oz. skoz bratovsko ljubezen do človeka. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 28.01.2003 at 10:54:04 sri caitanya mahaprabhu pa je tkole (na kratk) povedu o tem... upam in tud prosim, da titud pa gape pa sidha pa mind pa realbe pa vsi ostali, da si boste vzel cas in prestudiral z iskrenim srcem... Scope of Reason One who studies the Name, Forms, Attributes and the Lila (play) of Krishna as described in the Srimad Bhagavatam with a sincere heart, mind and strength, in the company of one who has realized the Spirit, is expected to know it by the influence of bhakti. One who is apt to rationalize everything closely, does scarcely acquire the truth in matters of Spirit, as by law of God, reason in its present state can never reach the sphere of the Spirit. It is needless to go further on this subject. Those who will have the opportunity to go as far as we have stated, will make a further enquiry from their heart, and the All-Beautiful Lord will then help them to realize the spirit, and to rise higher and higher in its realm. But as long as the mind is confounded with Spirit, there is no way to rise beyond matter and its relations. The great mistake that most of the western philosophers have generally made, is to identify the mind, the perverted ego (ahamkar) with the soul or Spirit. We are sorry for that. Constitution of Man To summarize, man in his present state has three different principles in him (i) one sthul principle or gross matter composing his body, (ii) the linga principle or sublimated matter appearing in the form of mind; attention, rationality and the perverted ego by which one confounds oneself with the material world. This state has been caused by the influence of maya or the illusory energy, with the object of correcting the soul in his wrong intention to enjoy in consequence of forgetfulness of his nature as God's servant. (iii) Man in fact is solely independent of maya and her connections. The only way to get rid of the present difficulty is the influence of pure bhakti imbibed from a true bhakta. Bhakti as a means, elevates the man up to the All-Beautiful Krishna, and again as an end, maintains him with eternal Krishna prema (love). Duties of Man While located in the mayik world, man must live peacefully with object of cultivating the Spirit. In his society; he must lead a pure life, avoid sins and do as much good as he can to his brother man. He must be himself humble, bearing difficulties of life with heroism, must not brag of any goodness or grandeur he has, and must treat every one with respect due to him. Marriage with a view to peaceful and virtuous life, and with a view to procreate servants of the Lord, is a good institution for a vaishnava. Spiritual cultivation is the main object of life. Do everything that helps it, and abstain from doing anything which thwarts the cultivation of the Spirit. Have a strong faith that Krishna alone protects you and none else. Admit Him as your only Guardian. Do everything, which you know that Krishna wishes you to do, and never think that you do a thing independent of the holy wish of Krishna. Do all that you do with humility. Always remember that you are a sojourner in this world and you must be prepared for your own home. Do your duties and cultivate bhakti, as a means, to obtain the great end of life, Krishna priti (attacment). Employ your body, mind and spirit in the service of the Deity. In all your actions, worship your Great Lord. s telim postov pa se po moje tale topik lahko zakljuc ker vse ostalo naprej pa je samo se praksa in dozivetja/razodetja. ce koga se kej bl podrobno zanima pa lahko pise int msg. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 28.01.2003 at 14:26:52 Titud, Ko berem tvoje besede se mi začne postavljat vprašanje individualnosti nasproti božji vse obsegajoči naravi, ki me je mučila en lep čas.Zakaj se bi sploh rodili če je naš končni cilj usmrtitev v bogu? to vrašanje ima več odgovorov. Lahko je bilo bogu dolgčas... Odgovor, ki se zdi meni smoteren je: Da ti kot ti ostaneš za zmerom individualen človek, kjub (rasvetljenju) svoji neločlijivi povezanosti z bogom. Zdej govorim o končni fazi zlitja z bogom.Če to ni res, potem se mi postavlja pod vprašaj smoter življenja. Človek, ki ni zmožn več misliti samo nase, ni več žalosten, jezen...., ne sovraži, ampak, kot pravijo rasvetljenci, ljubi in to vse brez omejitev. Vendar ti ostaneš ti. Tvoj spomin, razum to ostane za zmerom tvoje. Quote:
Kako lahko zavest genetsko zakodiramo v nezavedno?Po moje je kolektivno nezavedno bolj duh ki ga podedujemo od okolice. Quote:
Logika deluje na nasprotji in je zanesljiv vir spoznanja!!! Te besede niso logične!! Spoznanje, resnice, lepega, popolne ljubezni, enega v vsem... Ne more bit spoznanje grdega, praznega, strahu pa predvsem ne, ker koga ali kaj se boš bal ko spoznaš, postaneš zavesten del boga? Res pa je, po moje, da spoznanje prinese trpljenje. Zato budov nasmešek ni izraz veselja pa tudi žalosti ne.Je vmes. Veselje, zaradi spoznanja svoje prave narave in žalost zaradi ljubezni do drugih, ki tega še niso spoznali.Po tem si predstavljam, kako mora šele trpeti bog, ki nas ljubi in nam daje življenje. Quote:
Pravijo, da je prava umetnost tista v kateri vsak vidi sebe.Omogoča reflektiranje samega sebe. Jst ne videm pri Romeu in Juliji problema v ljubezni. Problem se meni kaže v družbi,ki ni sposobna sprejet čiste ljubezni.Verjetno se bi dalo o tem še debatirat.Vendar a ne da Romeju ljubezen krila, moč in pogum ter upanje? Quote:
Fanatizem ni strasta ljubezen do boga.Je izkoriščanje božje avtoritete (v imenu boga) za dosego interesov nekih posameznikov. V imenu boga se lahko dela stvari, ki so drugače ljudem prepovedane spet s strani boga (različne interpretacije, ki so po mojem možne samo, če ne resnično veruješ). Npr. Slovenski muslimani trdijo, da pravi musliman ve, da se to, kar delajo arabski fanatiki, po koranu ne sme delat. Quote:
Ljubezen je že po definiciji neustrašna.Upanje,veselje,sočutje to se ne ujema z strahom in grozo in če se skozi ljubezen kaže božja narava, lahko sklepamo da nam spoznanje le tega prinese zgoraj naštete stvari ne pa strahu in groze. Quote:
Ravno obratno. Ponižnost in služenje je spoznanje svoje lastne omejenosti in spoznanje božje veličine nasproti človeku in pa kako grozlivo sam in brez zavetja si ko NISI z nijm, kako neubogljen si brez boga. Nisem še izkusil boga, toda lahko ti povem kako zgleda ko ga zapustiš, ko si sam, to sem izkusil. Niti trenuka ne moreš preživeti brez boga ne da se bi ti zmešalo!!!! Jaz sem bil na meji in se še pravočasno ponižal (ne dobim boljšega izraza).Bog te ljubi, brez njegove ljubezni ne moreš nič niti pomežiknit. Božja ljubezen drži hišo pokonci, božja ljubezen daje seriskemu morilcu moč ubijanja...in to vse samo zato ker tebe ljubi. Ljudje smo zmerom sami lako se družiš...,vendar si zmerom sam s svojim subjektivnim doživljanjem sveta. Ne moreš svoja občutenja posredovat nekomu.Edino ko ljubiš si deliš tudi intimne občutke,ki so onkraj besed. Jaz se strinjam z Aryanom, da te je verjetno strah.Nisi edini tudi mene je.To ne pomeni nič drugega, kot to da se zavedaš morebitnih posledic svojih dejanj.Vendar je strah nekaj kar je treba premagat (strah je navznoter prazen navzven pa ga ni).Strah je zaščita človeka,pred njegovo nespametjo. Vendar ko se enkrat soočijš s svojimi strahovi jih nevtraliziraš,ker spoznaš, da so bili pretirani. Npr. Ljudje, ki so jih morski psi dobesedno raztrgali na pol, se vsi kot po pravilu zavzemajo za ohranjanje vrste. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 29.01.2003 at 08:34:32 Quote:
Quote:
Tkole fanta, po mojem je res cajt, da si priznamo, da seštevamo jabolka in hruške. Da prakse razodetja oz. spozanja božje veličine nasproti človeka ni mogoče psihološko utemeljit, da po psihološki poti ni mogoče do njega prit, ne da bi trču ob filozofsko gledano nerazdružljiva nasprotja, ki v psihihi vzbujajo neskončno in nepremegljiv strah in grozo. Tisti, ki se na pot k bogu odpraviljamo do konca po negotovi psihološki poti, se bomo moral slej ko prej oprijet religioznih dogem, da nas potegnila iz temnih brezen in brezpotij nezavednega al pa bomo do konca zapdal v shizofrenijo. Grozo gnoze je na eni točki treba razrešit z religiozno špekulacijo, če ne si obsojen na dulaizem. Jest to v bistvu priznam, se tega zvedam, nisem pa ziher, če se tega zavedata vidva, ker se strašno trudita, da bi pot k bogu filozofsko-psihološko utemeljila, da bi jo naredilo varno in privlačno tud nevernim. Al pa je to samo finta, po kateri božje ljubezni željnega peljeta globoko v temno maso nezavednega, ga tam pustita fino zastrašit, da potem religiozno dogmo sprejme kot edino možno rešitu in v tem smsilu razodetje božje milosti, zarad katere mu je treba v psihlološkem smislu treba izkazovat večno hvaležnost. S tem jest o nobenmu ne mislm nč slabega. To je v bistvu danost, ki jo mora vsak nase kolikor toliko odgovorno vzet. Tale topik tud jest zaključujem, če koga zanima odnos med sihologijo in religijo, med nezavednim in dogmo naj se oglasi tukaj http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=1043826342 8) |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 29.01.2003 at 14:38:54 Titud, Že ko sem napisal moj zadnji post sem ugotovil, da ti za tvoje probleme ponujam mojo vero. Vendar sem v postu podal nekaj logičnih trditev in spodobilo bi se da zaključimo ta topik, s tvojimi odgovori nanje. Prosim te smo da napišeš: se strimnjam ali se ne strinjam.Obljubim, da ti potem ne bom več težil s tem: 1. Logika deluje na nasprotji in je zanesljiv vir spoznanja!!! 2. Spoznanje: resnice, lepega, popolne ljubezni, enega v vsem... Ne more bit spoznanje grdega, praznega, strahu pa predvsem ne, ker koga ali kaj se boš bal ko spoznaš, postaneš zavesten del boga? 3. Res pa je, po moje, da spoznanje prinese trpljenje. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 29.01.2003 at 15:10:50 wrote on 29.01.2003 at 14:38:54:
logika ni absolutno zanesljiv vir spoznanja, ampak le delen. ce hoces bl podrobno o tem pejt na topik "kdo smo?" in si preber en angleski text ki govori o razlicnih instrumentih zaznave in o njihovi zanelsjivosti glede na absolutno resnico. logika je nezanesljiva ker je bazirana na informacijah ki jih pridobi skoz nepopolna cutila. ce pa eksperimentiramo pa mormo upostevat univerzalno aplikacijo principa, kar pa se nikol ne doseze. nemogoce pa bi blo tud vse eksperimentirat. logika lahko pripelje do nekje, ampak pol pa zamrzne in ne more vec naprej, ceprav JE se naprej. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 29.01.2003 at 15:12:41 wrote on 29.01.2003 at 14:38:54:
Wrong ::) Spoznanja vedno osvobajajo. In to zato, ker nam odstirajo kopreno iluzije, nas vodijo k resnici. Če se s tem ne strinjaš, potem še nisi doživel pravega spoznanja. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 29.01.2003 at 15:34:55 sidha wrote on 29.01.2003 at 15:12:41:
vcasih se nam tud zdi da nas kaksno spoznanje "osvobodi" pa se scasoma ugotovi, da nas je sam se bl "pogojil". na podobn nacin droge delujejo. dajejo sam nek "oddih" ampak taki oddihi nas sam se bl notr potunkajo, ko droga neha delovat. kasnej je zmeri manj kvantitete oddiha/svobode in zmeri vec zasvojenosti, in posledicno bolezni in v koncni fazi trpljenja. neki tazga dozivijo tantriki po dolgotrajnih prakticiranjih. kr vprasi ksnga, oz. loh pocakas da se teb zgodi. pol pa se loh podas na pot "pravega" spoznanja. |
|
Title: Re: To Love God Post by LittleStar on 29.01.2003 at 15:45:01 Resnica je lahko zelo boleča, polna trpljenja, ampak če jo sprejmeš, če ji upaš pogledati v oči - te bo definitivno osvobodila. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 29.01.2003 at 15:56:02 wrote on 29.01.2003 at 14:38:54:
1. Logika je po moje zanseljiva pot spoznavanja, toda seštevek vseh spozanj ne more bit spoznanje v celot, ker za spotnanje v celot je mora bit spoznan tud logos sam. Če spoznaš logos, pol ne moreš več imet posameznih logičnih spoznaj... paradoks, ki te psihloško zacikla in se ga ne da drgač kot z dogmo o razsvetljenju kot dokončnemu spoznanju prebit. 2. Če je dogmatično spoznanje lepega/polnega enega predpostavljeno in je ponotrajeno v globino nezavednega, te to zaščiti pred strašljivimi posledicami med seboj sicer neuskladljivih spoznanj in njihovih psiholoških posledic, ki te sicer lahko dotolčejo z vso intenzivnostjo. Ampak po psihološki plati procesov ni možno ločevat, maš zmeraj občutek, da se največja groza in strah ter lepota in popolnost dve plati iste zdeve. Eros/tanatos... 3. Strašljiva je intenzivnost, s katero te zadene spoznanje. Trpljenje je strah pred spoznanjem, zato je ponavad tko, da čim večje je trpljenje, tem globja mora bit vera v smisel, ki ga trpljenje prinaša. Tko na približno, tapravabit, a sem še kaj dolžan? |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 29.01.2003 at 16:23:31 titud wrote on 27.01.2003 at 09:04:16:
klele se ne morem strinjat s tabo titud ... v končni fazi če bi blo tko, pol je itak use brez veze ... popolnoma vse. * "Love God with all thy heart, with all thy mind, with all thy soul, and with all thy strength, and love man as thy brother." * gre se za sočloveka ... čimveč njih ... njih vse ... ko jih ljubiš vse, ljubiš boga ... drugač ne more bit |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 29.01.2003 at 16:40:53 gape wrote on 29.01.2003 at 16:23:31:
vseh soljudi pa ne mors ljubit, ce ne spoznas in ljubis Absoluta/Boga ki ga kasneje posledicno vids v vseh njegovih energijah, med drugim v vseh zivih in nezivih bitij. ko spoznas Boga kot izvor vsega, pol cenis tud vse kar je povezan z njem, se prav vse in vsakogar. ljubiti pomeni sluziti, ker le sluzenje in zrtvovanje sta podlaga za ljubezen v pravem pomenu besede. velikrat mi zamenjujemo ljubezen s pozeljenjem, kjer je bistvo v prvi fazi zadovoljit sebe. s tem ne bi blo drgac nc narobe, le ce bi vedl kdo v resnic smo, in ne bi sluzil interesom tistga k se nam zdi da smo. |
|
Title: Re: To Love God Post by bp on 29.01.2003 at 18:47:15 wrote on 29.01.2003 at 16:40:53:
Aryan, a nisi tega že nekoč povedal? In potem ene stokrat ponovil ? ;) Če je ponavljanje mati modrosti, potem se tebi res ni treba česa bat, zihr ti bo uspelo. ;D lp bp |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 29.01.2003 at 20:59:36 wrote on 29.01.2003 at 15:34:55:
Ko nekaj novega spoznaš in se pri tem osvobodi ali odblokira neznanska količina energije. Lahko bi temu reku "malo razsvetljenje". Ti aryan pa že enkrat neki iz sebe napiš, ne da skoz kopiraš ene druge. Za to res ne rabiš inteligence in zavesti. Običajno ti je samo desni klik na miški dovolj ;) Da ne govorim o primerjavah |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 29.01.2003 at 21:22:21 ok, whatever. |
|
Title: Re: To Love God Post by gape on 30.01.2003 at 00:31:12 največja napaka, ki jo dela večina zahodnih filozofov, je ta da identificirajo um - lažni (zmotni) ego, z dušo. nam je žal za to, ampak tako je. telo - um - duša Človekove naloge medtem ko je v iluziji (mayi), mora človek živeti mirno in kultivirati dušo. Živeti mora čisto življenje, izogiba se naj grehov, naredi naj največ kar more za svoje brate. naj bo ponižen, življenske težave naj prenaša s pogumom, naj se ne hvali in vse ljudi naj globoko spoštuje. Učenje in razvoj duše je glavni cilj v žvljenju. Vedno naredi vse kar pripomore k temu cilju in se vzdrži vsega kar ta cilj ogroža. imej glovoko vero v to da te bog vedno ščiti. Naredi vse za kar veš, da bi bog želel od tebe, tistega kar veš da on nebi želel da počneš, ne počni. bodi ponižen. Vedno se zavedaj, da si sopotnik na tem svetu in da se moraš pripraviti za svoj pravi dom. Vestno opravljaj svoje naloge, da boš veličastno končal življenje. telo, um in duša naj delujejo za boga. priznavaj svojega boga. hudo res *Zakaj se bi sploh rodili če je naš končni cilj usmrtitev v bogu?* ni glih to cilj - rojstvo in smrt sta zakonitosti tega tukaj kjer smo zdej ... tak je sistem ... sistem dvojnosti *Da ti kot ti ostaneš za zmerom individualen človek, kjub (rasvetljenju) svoji neločlijivi povezanosti z bogom. Zdej govorim o končni fazi zlitja z bogom.* končna faza zlitja z BOGOM je nepredstavljiva nekako SI jo boš sposoben predstavljat ko se boš združil z bogom imho *Vendar ti ostaneš ti. Tvoj spomin, razum to ostane za zmerom tvoje. * TI ostaneš TI ti ne ostaneš ti ... vsaj ne v tem smislu kot si napisu ... da razum uzameš s sabo ... ne uzameš ga ... en del njega ja ... novo izkušnjo, take ki je še nimaš, to kar si se u tej izkušnji nauču ... to ja ... spomini ... tko tko ... pa itak (je dobr vedet da) se vse te reči premaknejo na naslednji nivo ... meganivo ... pol je drug meganivo ... tm inteligenca je, ampak na čist drugem nivoju ... pomoje je tud telo in filingi ... ampak ... čist na drugem nivoju ... bi reku ... ti tanajvišji občutki ... sreče, ljubezni, veselja ... ti občutki, so tm osnovni občutki ... oni skoz so, če jih hočeš ... ali bolje ... če sploh veš za njih ... če imaš njih izkušnjo ... kako nej rečem ... ne rabiš seksat za doživet orgazem ... ampak to ti je tm tko, kt ti je kle jarke kopat ... delaš ... ampak ti je đabe. *da bi pot k bogu filozofsko-psihološko utemeljila, da bi jo naredilo varno in privlačno tud nevernim.* to je naloga ... eni jo pač imamo ... se nam zdi da je to to ... to smo že ugotavljal ... takrat smo temu rekl jezusov sindrom, al kwa? * 1. Logika deluje na nasprotji in je zanesljiv vir spoznanja!!! * to je zmotno, kot je aryan (čist zadost) lepo povedu spoznanje ne more prinest trpljenja, mogoče to tko zgleda na kratki rok ... da dolgi pač ne ... edin če nočeš it naprej ... tega vesolje ne podpira, ne da ne podpira, ker ono ne nika ... ono podpira spremembo, al naprej, al pa 'u kurac' ... bolezen in smert ... sprememba mora bit ... lahko bi skoz nihu, boleze in zdravje ... pa če bi dejnsko stanje stalo pri miru ... bi že vesolje sililo te nekam ... kamorkoli, samo premakni se z mesta. * vseh soljudi pa ne mors ljubit, ce ne spoznas in ljubis Absoluta/Boga ki ga kasneje posledicno vids v vseh njegovih energijah, med drugim v vseh zivih in nezivih bitij. ko spoznas Boga kot izvor vsega, pol cenis tud vse kar je povezan z njem, se prav vse in vsakogar.* je pa ne najdeš škripte na netu aryan, ki bi me prepričala, da je kej važn kje jest začnem s svojo ljubeznijo do drugih (v tistem trenutko ko jo (še) imam samo zase, je tud bog drugi (the others)). mater da ne. težko boš najdu tud tako, ki bi me bila sposobna prepričat, da se ne splača začet spodi ne pa zgori ... čeprov nočem s tem rečt da je narobe začet zgori ... sploh ne ... edino kar je pomembno je ZAČET. pol gre samo od sebe, ker vesolje pomaga ... kolkr le more, ker, še vedno ima vsakdo svojo svobodno voljo in misli, ki mu jih ne more nihče drug mislit. in te misli nas ubijajo, te misli, ki jih ne znamo misliti. te. ne vesolje, ne bog, ne BOG. naše misli ... misli našega zmotnega ega, s komer se poistovečamo. tko kot pravi aryan ... je čist res. ampak jest ti povem aryan ... VSEENO JE - vse je eno. tko kt zgori piše. ljubi, če ne zmoreš, vsaj sovraži ne. služi, če ne zmoraš, vsaj delaj. žrtvuj se, če ne zmoreš, vsaj deluj. |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 30.01.2003 at 01:12:59 wrote on 29.01.2003 at 15:45:01:
Seveda, saj je ponavadi resnica tudi slovo od udobja neke iluzije. Pa od kje vam to, da je resnica samo lepa in krasna. Resnica je lahko tudi grda kurba, ki gre za tistim, ki je močnejši. In ko spoznamo, da smo v resnici vklenjeni v jami, in da so to, kar je bil prej resnični svet, samo sence na steni. Zunaj v resničnem svetu pa sije sonce, ki nas z žarki resnice slepi. Ne verjamem, da resnica osvobaja; resnica nam pove, da nismo svobodni, osvoboditi pa se moramo sami. Resnica je po svoji funkciji neživljenjska, saj ni in ne more biti funkcija preživetja (Lep primer je Jezus, ki je rekel "Jaz sem resnica." in so ga nabili na križ.), s svojo trdoto pa nas lahko krepi. ne resnica, delo osvobaja! |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 30.01.2003 at 07:43:56 Quote:
Quote:
Gape, tale moja je bla res mal huda. Ampak iskrena, ker sem se boga lotu definirat iz psihološkega stališča. Dogma o bogu pa ta psihološki paradoks rešuje tko, da četud je v psihološkem smislu vse (vkjučno s predstavo o bogu) grozljivo zaciklano in brezizhodno, se je v tem nesmislu vedno možno k bogu zatečt, ki je tud to psihološko opcijo spiritualno razrešuje. Zato temeljna ekistencilana vprašanja niso psihološke, ampak spiritualne narave. Quote:
Problem zahodne filozofije je, da se je eksistenčnega vprašanja zarad izpraznjenosti krščanstva začela lotevat razreševat predvsem psihološko (strukturalizem in psihoanaliza, novodobne vzhodnjške psihološke prakse, 'očišiščene' religioznih dimenzij), ne pa tud in predvsem spiritulano, zato sem tud sam v seb odkril ta manjko in ga tle gor tud do konca potenciram, da bi ga laže razrešu. |
|
Title: Re: To Love God Post by LittleStar on 30.01.2003 at 08:57:41 t wrote on 30.01.2003 at 01:12:59:
;D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 30.01.2003 at 10:37:48 titud wrote on 30.01.2003 at 07:43:56:
no koncno! :) jaz ti predlagam da gres vseen prebrat sri caitanya mahaprabhu's precepts od zacetka. tist k sm ga tuki nazadnje dal kot "zakljucni" post je iz tam. preber vse skupi in premisl, ti bo koristl. drgac je pa gape prav povedu... zacnes loh od spodi, od zgori, iz strani, od znotri od zuni itd, ker Absolut je vseprisoten, ni v obmocju kjer deluje cas in prostor. edina fora k je, je poniznost da mu dopustimo da se nam zacne razkrivat, ne da se 100% in izkljucno zanasamo le na svoje trenutne instrumente, ki so omejeni in nezmozni dojet neki kar je nad njimi, tko kot bi blo s sveco nesmiselno osvetljevat sonce. loh gres pa tud prebrat moj zadn post na "umetnost gibanja/akido" da ti bo se bl jasn, o cem se govori. |
|
Title: Re: To Love God Post by sidha on 30.01.2003 at 14:03:01 t wrote on 30.01.2003 at 01:12:59:
je reku [glb]TITO[/glb] ;D |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 30.01.2003 at 15:06:29 delo za "resnico" osvobaja. brez dvoma. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 30.01.2003 at 17:44:02 Sidha Quote:
Dej povej mi prosim kej o teh "malih rasvetljenjih",alpa kje si že kaj napisal. Ps. Jzt vem da spoznanje osvobaja in prinaša veselje, samo dokončno spoznanje NAJ BI pripeljalo do univerzalne ljubezeni. Ljubezen pa ima te značilnosti: Ojekt ljubezni je za ljubečega tako pomemben kot on sam. Njegovo trpljenje je tvoje trpljenje,njegovo veselje je tvoje veselje. Če SPOZNAŠ da trpi ker ne ve, in mu ti tega ne moreš razložiti si obsojen na trpljenje. Seveda se trudiš toda spoznati mora sam. |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 30.01.2003 at 19:04:19 wrote on 30.01.2003 at 17:44:02:
dobr si to napisu. a loh se od istiga izvora kjer si to prebral, doumel, izkusu al karkol poves se za prakso ki bi ustrezala dosegi tega cilja in njegovo vzdrzevanje v vecnosti. |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 30.01.2003 at 22:53:42 Aryan, a me ti zajebavaš? Jst lahko to trditev filozofsko utemeljim. Samo ni to tudi tvoje pa od vseh mnenje? A zdej boš pa šel proti sebi samo zato, da mene zajebavaš? |
|
Title: Re: To Love God Post by aryan on 30.01.2003 at 23:01:51 wrote on 30.01.2003 at 22:53:42:
ne, sam ce ste ze nadaljeval, pol bom tud jaz nadaljeval. sej se lahko pogovarjamo tud o praksi...al zato odpremo ksn drug topik? |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 31.01.2003 at 07:37:16 Quote:
Quote:
Jest bi tole tko komentiral: na filozofskem nivoju ni problema, se lahko hitr ujamemo, kako bi blo idealno al pa vsaj znosno možno spoznanjske dileme razrešit. Zatakne se v prasi, ker tle se na spekulativno ogrodje mora psihološki 'faktor' obesit. Že marks je oznanil, da filozofija brez prakse ni nč vredna, ampak v praksi je njegova filozofija zarad čustvene nabitosti lahko funkcionirala le kot dogma, če ne bi se koj sama v svojih nasprotjih skurla. Ko je dogma skoz svoje ritaule zbledela, marksizmu nobena filozofska briljantnost ni mogla več pomgat, da bi se udejanila v praksi. Vidva sta se drug drugmu spravla dogmo razbijat, tko ne bosta skupaj prišla. Dogma je po moje v psihološki formuli 'ljubiti boga kakor samega sebe' kaže, ki edina razrešuje nezmožnost filozofskega udejanja enotnosti nasprotij (med subnjektivnim in objektivnim, splošnim in posmečnim, absolutnim in delnim pa kar je še tega) v praksi. |
|
Title: Re: To Love God Post by ten-nej on 31.01.2003 at 08:24:14 Karl Marx; 11 tez o Feurbachu: 2. Vprašanje, ali človeškemu mišljenju pripada predmetna resnica - sploh ni vprašanje teorije, temveč praktično vprašanje. V praksi mora človek dokazati resnico, to je, dejanskost in moč, tostranskost svojega mišljenja. . . 4. Feuerbach izhaja iz fakta religiozne samoodtujitve, podvojitve sveta na religioznega in posvetnega. . . 6. Feuerbach razrešuje religiozno bistvo v človeško bistvo. Toda človeško bistvo ni nikak abstraktum, prebivajoč v posameznem indiviuu. V svoji dejanskosti je skupek družbenih razmerij. 7. Feuerbach zato ne vidi, da je "religiozno čustvo" sâmo družben produkt in da abstraktni individuum, ki ga analizira, pripada določeni družbeni obliki. 8. Vse družbeno življenje je po bistvu praktično. Vsi misteriji, ki napeljujejo teorijo k misticizmu, dobe racionalno rešitev v človeški praksi in v zapopadenju te prakse. 11. Filozofi so svet samo različno interpretirali, gre za to, da ga spremenimo. (prosto po Marxu) |
|
Title: Re: To Love God Post by Realbe on 31.01.2003 at 12:15:27 Quote:
Jst se strinjam s tistimi, ki pravijo da ze veliko delo, ce spremenis sebe. |
|
Title: Re: To Love God Post by titud on 31.01.2003 at 12:40:13 Quote:
Prav zapopadenje te marxove teorije praksi je iz njegove filozofije naredilo dogmatičen misterij. Temu se marx enko kot feuerbach ni mogu izognt, le da marx izkušnje te neizvedljivosti ni doživu, feuerbachovega mitsicizma pa itak ni noben prakticirov. |
|
Title: Re: To Love God Post by LiD on 03.05.2003 at 12:26:43 Boga ne iščite med mrtvimi kajti tam Ga ni! On je tu čaka, da mu odprete vrata kajti trka nanje! Glej stojim pred vrati in trkam kdor bo mi odprl bom vstopil in povečerjal z njim in on z menoj...-to je rekel Jezus Kristus! |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |