Titud:
Quote:


Imaš v vsem prav,samo,če je Sokrat govoril bogu(devine),kot luči ki mu kaže pot se lahko razume to edino tako in nič drugače.In ,da to ni nič drugega, kot močana intuitivna zaznava boga.Ne mislim stem da sem pametnejši od Sokrata,samo verjamem nejgovi neposredni odkritosrčnosti.
Tudi ti govoriš o zaupanju v pravičnost ,to pa kolikor jest razumem nima korenin v razumni razlagi.


Aryan:

Quote:


Ne nezanašam se samo na čustva! Zanašam se tudi na razum, saj je tudi razum božje delo.Toda razum odpove pri temenjih življenski vprašanjih.Recimo:Kaj je življenje?Razumskega odgovora na to ni!Že vprašanje je napačno! Pravo vprašanje se glasi: Za kaj živim!!!!  

Quote:


Kot je razvidno že v mojem Quote -u,te probleme ni še nobeden rešu z filozofijo in marsikateri filozof dvomi, da se jih da rešiti. Kako vem da dvomi? Ker sem bral kjige kjer to dobesedno priznajo. Življenska vrašanja rešujem na isti način kot ti - z vero.



Quote:
:

[quote]Quote:Kako naj živim s temi nerešenimi vprašanji? Dosti manevrskega prostora nimam.Prav zaprav nič.
Skrati pa se teji isti filozofi ženejo za ženskami in denarjem.S tem je povedano vse.
[quote]


Če ne veš kaj je življenje, sreča, ali so stvari okoli tebe resnične, ali so osebe, ki zgledajo kot ti, ravno tako resnične ali so samo lutke, potem se poštenemu človeku zmeša.
Vendar filozofi klju temu, da ne vedo kaj je življenje , živijo in kljub temu, da ne vedo kako je prav živeti,se odločajo.(ponavadi tako kot jim paša)Iz tega sledi,da so filozofi hinavci.In filozofija je sama po sebi mrtva.  

Quote:



Stem sem mislil vseh ne samo mene
 

Quote:


Jest vrejamem v tisto odkritosrčnost antikov, s katero so verjel v božjo dobroto pa dobronamernost. Se  jim zato niso iz strahu podrejal, ampak so polni samozaupanja iskal vsak svojo pot iz teme nevednosti  k tej magari  božanski luči. Jim ni blo nč v naprej zapovedan pa prepovedan, pa so vendar iznajdl  tak mehanizem za brzdanje smrtonosnih strasti, ki jim je hkrat omogočal polno čutno/razumsko življenje.

Jest ne trdim, da antični filozofi niso bli religiozni, a nihov  um je  čutno/religioznega konja znal v svoji vpregi tako brzdat, da  sta se z unmu ta drugmu filozofsko/razumskemu  100% ujemala pa razbremenjevala,  ne  med sabo grizla, konkurirala pa izčrpavala.

Titud:

Quote:


Ali lahko um brzda intuicijo?

sidha wrote on 23.01.2003 at 14:05:41:

pol se pa spust dol na moj nivo in mi lahko razlozis kako ti vids? do zdej si mi govoru sam kako nej ne gledam, zdej loh pa se poves kako naj. sej cas teb tko al tko ne povzroca tezav, se prav naj te ne bi prevec motil to, da mogoce to ne bo tok kmal.

Quote:
 

Um lahko brzda čustva, s katerim se nadušujemo nad spoznanjskimi poteciali intucije. Intuicaja sama po seb je 'hladna' kot razum, je samo sosobnost za nezmotljivo odkrivanje dobrega/lepega/pravilnega/popolnega. Kolk globok se boš pa pol ti nad temi odkritji navduševal, se jim ekstatično predajal, pogumno upiral pa palšno predjal al pa zatajeval, pa je v danem trentku naloga uma, da to v skladu z razumom oceni.

Aryan:
Osho ni ateist in Kristus ni teist.
V Osho-ja ne verjamem.Niti on tega ne odobrava.
Sicer pa to nima nobene veze z mojo vero.

Quote:

spet govoris samo v nikalnicah.

ce kristus ni teist, kaj je pol?

ce osho ni ateist, kaj je pol? kaj on odobrava?

ce to nima veze s tvojo vero, kaj ma pol?

Aryan:
Quote:


Osho ni ateist niti teist ker je to deljenje in tega ne odobrava.(za boljšo razlago si preberi njegove knjige).

Kristus pa ni teist zato, ker je božji sin. Tudi kristjani na začetku niso bili teisti, ker se je ateizem pojavil kasneje in takrat smo postali teisti.(verjetno?)

Kristjan ima vso pravico do razumnega razmišljanja. Zato sem navajal Osho-ja. In pri njemu sem opazil tudi dosti podobnosti s krščansko vero. Ali bolje povedano tisto, kar me je vleklo v veri, se je strinjalo tudi z njim.
Med drugim pove, da, če nismo sposobni preko naravnega občutka priti do rezultatov, je edina pot Kristus , Buda, Vede... Na tem mestu ti moram priznati ,da sem nekaj časa poskušal delovat po njegovih kjigah. Vedar se je svar zakomplicirala; tako, da sem bil po mesecu dni zrel za umobolnico.Takrat sem sprevidel moje napake (strah,....). In tudi to, da bi moral najprej vstrajat v svoji veri , šele potem bi se lahko mirne vesti spustil v kaj takega. Skrati sem pa ugotovil, da mi lahko vstrajanje v veri prinese iste rezultate.
Če ti še kaj ni jasno vprašaj.  

Titud:

Recimo, da tvoj prvi odstavek razumem. Vendar mi tvoj drugi odstavek nekako ne more ponikniti, skozi moje toge živčne celice, v zaves razumljen.

Kako lahko moje sebične čustvene potrebe po zlitju z večnostjo škodujejo drugim?
In, če je to nerazumno in nesolidarno, potem tudi ti priznavaš mehanizme represije, ki poudarjajo vlogo razuma na račun brzdanja čustev?