samo od upanja da men bo pa ratal ne bo nc. treba je raziskat nasa upanja in moznost njihove uresnicitve. tuki avtosugestija ne pomaga dost. loh te edin se bl razocara.

ce bi pozorno brala tist kar sm prej pisu, bi ti lahko ze jasn ratal zakaj avtosugestija ne more delat (vsaj tko ne kot si ljudje predstavljajo). ampak sm pa tud reku da je avtosugestija posledica nekih internih zelja k jih mormo raziskat ce obstajajo zares al so samo iluzija, ali pa so zelje prave in je nas proces za jih dosezt iluzija, al pa je okolje v katerem hocmo mi to uresnicit neprimerno temu. avtosugestija je da te o necem informira (ceprav zamegljeno), ampak sam info po seb nam ne bo dost. ce npr. jz zvem da mi je nekdo nekje zapustil ful dnarja, mi info sam po seb ne bo pomagu. rabm se info kako pridt do tega dnarja. tuki pa avtosugestija ne pomaga vec.

razen ce pravs da je v umu ves reality in da se ga da prav nastimat. ampak se enkrat bom povedu, ce je v umu ves reality, pol je znotri njega tud avtosugestija (lahko za dobr ali slabo, npr. smrt je tud ideja v umu), se prav kako ga lahko pol spremeni. praksa bi izgubila ves pomen, ker se ne sklada s tistim konceptom (nacelom), da je ves reality v umu.

mind is the cause of bondage, mind is the cause of emancipation.

Sam poznam kr neki ljudi k so si ful pomagal z avtosugestijo...
men pa ne pomaga... resnično si lahko govorim vse živo... pa je to čisto isti um k pol začne eno negativo sekat...
tko da še najbolj se mi zdi da je res tko, da k u zavesti furaš eno sceno se ti v podzavesti krepi nasprotje tega... tak da če slučajn nehaš s sugestijam...( tega pa nben od avtorjev ne upošteva) pol si tak kot si bil... in to ni tut mau tko kokr si si govoril(a) v sugestijah ane...

zdej če to mau povežemo s psihologijo:

Stališča so skupek mnenj  o določeni stvari ... pravzaprav so že kr določeni pogledi o stvari, saj o njih ne dvomiš...ampak jih že takoj prepoznaš kot taka...

recimo pr men je stališče do italijanov tako... face, dobre punce, špageti, ta pravi gurmani, ne znajo angleško, sam govorijo k da bi bli naviti, ferari... itd...

s sugestijam pa se u bistvu lotiš enega izmed stališč, ki ti niso všeč - in to povdarjam je zelo dobro... sam potrebno se je prej zavedat celotnega stališča do določene zadevce, mau meditirat zakaj sploh maš tako stališče, od kod izvira...
pol pa to zamenjaš z novim stališčem s pomočjo sugestije... novo nadomesti staro...

stališča pa so  precej trdovratna saj nastajajo počasi in se ne spreminjajo zlahka... torej je potrebno vložiti veliko truda...
Poleg tega eno stališče vpliva na drugo in s spreminjanje enega spreminjaš nezavedno še ostala stališča... to pa lahko pripelje do drugačne identitete o sebi, ali pa v slabšem primeru, pomeni, da izgubiš identiteto o sebi in začneš na novo postavljat stališča o sebi...za kar pa potrebuješ močno voljo in pa predvsem nestresno okolico... ki bi ti pomagala ne pa samo izkoriščala tvoje slabosti, ki pa so v takih trenutkih tudi nam neznane, saj so še čisto nove...

ni pa to edina pot da spremeniš svoje napake... mislim "napake"...

little star : kaj pa je to "tvoje"? in kaj si pol "ti" glede na "tvoje"?

ne razumem te tvoje teorije da je vse iluzija. kako to mislis? ce je vse iluzija, zakaj se pol sam ne ubijemo pa bojo sli vsi problemi stran?

zdej pa se manj razumem. ce je neki "mocnejsega" od nas, to pomen da smo mi odvisni od njegove volje. cemu bi pa pol sluzla "avto"sugestija? nicemur kot kaze... ali pac?

tvoje definicije razsvetljenja, usode in nase izbire cloveske oblike tud nism ciz dojel potem ko si dala  zgornji koncept da je nekdo ali nekaj mocnejsega nad nami. eno ne sklada z drugim. al pa jz ne znam povezat.

Aryan, o iluziji smo v dalajlamovskem smislu že enkrat debatiral, da je itak vse naše početje  iluzija, ker so naši čuti sposobni zajemat in možgani procesirat samo ene izseke t.i. realnosti, jih predelat v skladu z našim celotnim psihofizčnim potencialom in potem sprobat, kako se  ta iluzija na realnosti obnese. Naša zavest deluje z enim zamikom na enem odseku, iluzija se torej ustvarja vsakič sprot in iz vsakega  segmenta t.i.  imenovene realnosti posebej in le  če se tega  tega zavedaš,  to samo po seb ne  more predstvaljat nobenga  problema, ker nasprot iluzije ne moreš postav nč drugega, kar bi blo od nje boljš al pa slabš.

Atosugestija ima znotraj  iluzije vso svobodo. Ker se izogne  zunanji  čutni precepciji realnosti se ukvarja  samo z notranjimi čuti in se tako pač poslužuje ene bližnjice do jedra iluzije. Z vplivanjem na notranje čute lahko sproži take psihofizične procese, ki vbudijo npr. srečo al pa tesnobo al pa extazo al pa smrtno grozo ne glede na zunanje dražljaje ter razumske vzorce, ki sicer ustvarjajo tvojo iluzijo.  Avtosugestija deluje večkrat kot smo sposobni priznat in jo opazit, kaj šele sprožit pa usmerjat in nadzorovat. Skupaj s sugestijo naš um mečeta na finto,  da psiha sprejeme in telo fiziološko opedena, kar um še ni  sposoben sprejet pa sprocesirat. Tko kot vse drugo lahko um tud avto/sugestijo uprablja v skaldu svojo predstavo o njuni koristnosti in oporabnosti, enako  kot prav vsa druga psihofizična orodja.  Nobenag 'zunanjega'  jamstva ni, da je taka avtosugestija zate koristna oz. škodljiva razen morda  te, da ne more delovat, če ti ne uspe 'preslepit'  pozornosti na zunanje dražljaje in oz. njihove psihofizične  interpretacije. V tem je vsa koristnost  in škodljivost avtosugestije, iluzija zarad njene ne/zavedne prisotnosti/odsotnosti ne bo nič 'večja' al pa 'manjša', bolj ali manj usklajena z nad/umom ipd....