Kva pa je to važn? O.k., meditiram na na notranjo tišino/praznino pa zadnje cajte se mi nekaj bolj kot ne spontanega  dogaja okrog lucidnega sanjanja.  Pa ne se mi zdej izmotavat, da je  moj  problem v 'tehniki' avtosugestije in ne  tvoj  v 'konceptu', v katerga se taka la pa drgačna tehnika postavlja...  

Ja, se strinjam, zato sem te imel na sumu, da boš iz moje  'tehnike' znal razbrat 'koncept'. Se pa ne strinjam, da meditacija ni (tud lahko) avtosugestivna tehnika. Je ene vrste molitev mojmu bogu (praznini). Pa ne mi rečt, da molitev ni avtosugestivna tehnika...

Quote:

cilj monistov je postati Eno z Absolutom. cilj budistov dosezt praznino. oba skupi sta nepopolna ampak indirektno svetita luc na cilj ki je ljubezen do Absoluta, ali absolutna ljubezen.

budisti in monisti spadajo v kategorijo ateistov. tisti ki iscejo ljubezen do osebe absoluta/boga pa so teisti.

ljubezen je :

- ko sta dva usklajena, oba se strinjata, in oba zadovoljna. (sta kot Eno)
- da bi se to lahko dejansko zgodil, morta oba zrtvovat svoj lastni interes za dosego skupnega. (sta prazna "sebicnih interesov").

velik kvazi-teistov in kvazi-ateistov deluje v nasprotju z zgornjimi naceli, oz. jih tezko univerzirajo v vsem prostoru in vsem casu. ampak dokler ne bomo dosegl tega, bomo "mi" (v nasem izvornem, cistem stanju) zmeri nezadovoljni, kar se pa tud cut v nasem "srcu" (v nasem jazu, esenci, biti).

Quote:


"Tišina je veliko razodetje" je rekel Lao Ce. Navadno mislimo, da Sveto pismo božje razodetje. In res je tako. Zadaj pa bi rad, da spoznate, kakšno raodetje prinaša tišina. Če se hočete odpreti razodetju, ki vam ga ponuja Sveto pismo, se morate Sevetemu pismu izpostaviti. Če se hočete odreti razodetju, ki vam ga ponuja tišina, morate tišino najprej doseči, kar pa ni lahko.

Njeno prvo razodetje je vaš jaz. In v tem razodetju in po njem  boste prišli do stvari, ki jih denar ne more kupiti: modrost, vedrina, radost Bog... Ne iščite česa senzacionalnega v razodetju, ki ga prinaša tišina -prebliske, navdihe, vpoglede. Pravzaprv  sploh ne iščite. Omejite se na opazovanje.  Samo sprejmite vse, česar se zvedate. Prav vse kar se vam tako razodene, naj bo to še tako  banalnno in vsakdanje... Prišli bodo tenutki, ko bosta umirjenost ali praznina tako močni, da ne boste več vi tisti, ki si prizadevate za spokojnost, ampak se vas bo ona prilastila in vas premagala....

Navadno je naš stik z Bogom posreden - prek podob in pojmov, ki nujno popačijo njegovo pravo naravo. Zmožnost, da ga dojamemo oknkraj misli in podob, je posebna prednost sposobnosti, ki jo bom v tej razlagi imenoval Srce. V večini od nas to Srce spin se sploh ni razvilo. Če naj se prebudi, mora neprestano težiti k Bogu. Ob priložnosti bo pognalo vse naše bitje k njemu. Toda zato ga je potrebno razviti in odstrniti navlako, ki se je nabrala okoli njega; potem ga bo lahko pritegnil Večni Magnet.  Ta navlaka je velika množica misli, besed in pdob, ki jih nenehno postvaljamo  med sebe in Boga, kadar z njim komuniciramo. Besede včasih bolj ovirajo kot pospešujejo komunikacijo in zaupnost. Molk - besed in misli -  je najmočnejša oblika komunikacije in povezanosti, ko so srca polna ljubezni. Naša komunikacija z Bogom pa ni tako preprosta stvar. Svojemu zaupnemu prijatelju lahko ljubeče gledam v oči in komuniciram z njim brez besed.

Toda v kaj zrem, ko tiho zrem v Boga?

V resničnost brez podobe in oblike.

V praznino!      

Anthony de Mello - Sadhana, pot k Bogu

titud :

sadhana pomen "proces" v sanskritu. sadhya pa pomen "cilj" sadhane ali procesa.

opisu si da je bog resnicnost, praznina, tisina, brez oblike itd. in to je cilj (objekt tvoje meditacije)  tega tvojga procesa, sadhane.

a je to opis boga kot absolutna resnica ali relativna resnica? ce je misljeno kot absolutna pol bi zlo rad slisu razlago kako pol nastanejo te oblike, zvoki, polnosti, neresnice (k jih opazamo in zaznavamo) iz "boga, izvora vsega" ki tega kot ti pravis nima?

...nas posreden stik z bogom preko podob, pojmov... je nujno popacen...

ampak a lahko potem tud z gotovostjo trdimo da Bog, ali ta resnicnost (izvor vsega) nima oblike, podobe, zvoka...? s tem smo ga spet nehote opisal in  upodobil s tem kaj on ni. a je tko? spet pridemo do "nujno popacenga" in s tem nepopolnega objekta nase meditacije. bog/absolut pa naj bi bil popoln, drgac izgubi svojo pozicijo (in pomen) "absoluta".

enkrat si prepovemo opisvat absolut ko ugotovimo da ga nujno popacmo, drugic si pa ne mormo pomagat da ga ne bi opisval, ampak zal spet to storimo popaceno.

od kje prihaja zelja da bi ga opisal (posredno ali neposredno), ce pa kao vemo da ga ne mormo? ampak se vseen to skos pocnemo.

kako lahko neki "omejenga" (mi) spoznamo neki kar je "neomejenga" (boga)??

ampak ce neki "neomejenga" (bog) ne more narest tko da bi blo poznan "omejemnu" (nam) pol tud ne more bit "neomejen". a ne?

funkcija quote je na vsakem postu desno zgoraj...ko jo stisneš ti odpre okno z navedenim tekstom....pobrišeš, kar ne misliš komentirat in paziš, da brišeš samo znotraj oklepajev [ quote ][ /quote ]. Če želiš en tekst quotat večkrat lahko oklepaje sam pišeš: [ quote ] je začetek, s [ /quote ] se navajanje konča...(pa brez presledkov v oklepajih, jaz sem jih delala zato da se ne aktivirajo)