Quote:


kaj pa si predstavljaš ti pod pojmom "naše nezadovoljstvo"?

psihopat bo pobijal ljudi in ob tem ne bo prav nič nezadovoljen...

ali pa mislis z "našim nezadovoljstvom" morda tudi dogodke, ki bodo povzročili to nezadovoljstvo ?


Quote:


če to  "dejstvo" prenesem v moje/naša življenje/a, ali ta spremenljivost esence,bit-a v okolju "onkraj materije" vpliva na esenco oz. bit v našem okolju/name ?

če ja, ali potem še vedno lahko rečeš, da je esenca oz. bit nespremenljiv v našem okolju ?

in če ne, lahko torej govorim o nespremenljivosti "moje" esence, bita v "mojem" okolju, kajti njena "onkrajmejna" spremenljivost nima vpliva v "mojem"(čas,prostor) okolju ?

Quote:


ne obvladam tehnik...zato ne morem govorit o rezultatih



LP

Quote:

nekako nisem hotu 'enačit iluzije z bogom/absolutom ', nekako sm hotu povedat da BOG ima najfinejšo/najsubtilnejšo vibracijo, bog - jaz sem ima že nekoliko nižjo, človeško telo spet nižjo, telo ima celo tako zelo nizko, da dokler se ne dvige na svoje najvišje vibracije, ne vidi popolnoma ničesar tako kot je, ampak vidi to isto skozi svoja očala. in si ne more pomagat. zanj je to tako in nič drugače. tako je on to doživel, taka je njegova izkušnja, taka je njegova resnica, ki pa ni resnica, je samo resničnost, ki pa je v bistvu blodnja, ali če se vrnem nazaj ILUZIJA.
kakorkoli obrnem reč jo na koncu obračam v iluziji, saj je iluzija, saj je dvojnost, ki izhaja iz enosti.
kako že
brahma in šiva izhajata iz višnuja

in ni iluzija isto kot BOG - izhaja pa iz njega - maya se mi zdi da ji rečejo

no sej si klele napisu tist k sm jest hotu napisat, ampak jst ne znam tko kot ti ampak malce drugače
Quote:

aryan:
ta tvoja "absolutna spoznanja" jaz jemeljem z eno veliko rezervo...

cel čas govoriš, da živimo v iluziji...

in cel čas praviš da je potrebna, tako "naša volja", kot "bozja pomoč", da se rešimo tega trpljenja...

ampak ne morem mimo dejstva, da so vsa ta spoznanja oz. uvidenja,sprejeta oz. razlozena  v tej naši iluziji oz. v materialnem svetu...in ko si enkrat rečeš, da ziviš v iluziji ali ima še sploh smisel iskati neko absolutno rešitev oz. resnico ?....kajti ta rešitev je namreč "pogruntana" oz. "spoznana" v prav tej iluziji (materialnem svetu) in zato to rešitev jaz ne bi vzel kot absolutno....

mislim , da stavek "Vem da nič ne vem" pove zelo veliko....

in če se tega zavedaš ti mora biti jasno, da vse kar vemo/š je le odraz materialnega sveta....oz. naših očal in morda nima ničesar skupnega z absolutno resnico



LP

zdej na konc si napisu da so stvari v tej naši iluziji, pa niso podvržene njenim zakonitostim, če sm te dobro razumel.
kot primer daš avatarja/e
in verjetno tud predpostavljaš, da ti avatarji (ki so prišli dol v iluzijo brez da bi morali priti dol), da oni imajo dostop do Resnice, resnice, ki ni obremenjena z iluzijo ... te dobr razumem?
bi lahko tud rekl da nekdo ki je sicer moral prit dol zaradi zakona karme, vsakdo razen njih, da ima ta ravno tako potencial v sebi, da pride do tega stanja - stanja kjer so avatarji, če le preseže sedem teles, ki jih uporabla tukaj v iluziji, ki jih iluzija skupi drži u bistvu ... skratka da preseže iluzijo, edino kar je je treba zaupat BOGU in zdej ker njega nekako ni blizu, ampak je oddaljen kolkr je sploh lahko kakšna reč oddaljena, naj bi mi tukaj, mi ki smo v iluziji in ne vidimo Resnice, zaradi oblaka, mi naj bi verjeli njim - jim zaupali, ker oni so bili tam kamor mi gremo (no ja nekateri le imamo ta cilj) in so se (zakaj glih ne vem točno) odločili vrniti v te gostejše vibracije, da bi nam pomagali ... (zakaj)

malce čtiva o spodnjih sedmih telesih:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

so povzetki direkt na temo kr kul ... prašu sm zato da vidm če dobr razumem reč

kul
se pravi ko združiš vsa ta telesa v eno, da delujejo kot eno, da prehodi med njimi niti ne obstajajo, saj ne obstaja ovira, ki bi definirala prehod, bi reku ni več nobenega vzorca, niti ega, niti, niti ... vsa telesa so samo prehod, prehod za energijo - ustvarjalno energijo - kreacijo - in telo - vsa telesa - postane tempelj za boga.

ali postane telo tempelj za boga že prej, ob tem trnutku pa se v bistvu združimo z bogom.
pa to seveda sploh še ni BOG.

a mogoče telo postane tempelj za boga nekje na četrtem nivoju, ko tudi ego nima več neke posebne moči?
in je človek kot celota šele na polovici + poti

Berem tale topik desno levo, pa se mi nič kaj ne jasni, bi pa rada vprašala, če mi lahko poveste v zvezi z "nič", ker iz topika sama ne znam razbrat.

Quote:

Ali nič je? Kot "Vse obstaja" ali "Nič ne obstaja"? Kot odraz v materialnem svetu, kako si nič predstavljat? Ali obstaja? Če je idealni  miselni konstrukt ali ima vezo s smrtjo? Če je smrt del življenja, kaj je torej nič? Ali pomeni postati nič dati svoj interes v nič -> s tem postaneta volji dveh usklanjeni? Ali pomeni, da je nič "občutek, ki slepi"? Ali je nič neopisljiv-a? Če pomeni vse troje hkrati kakšna je razlika med npr. ljubeznijo prav/narobe? Ali kdaj je človek/stroj ker zdravje/bolezen, življenje/smrt? Ali ker je  1+1=2  ali  1-1=0 in ne oboje? Ali če "nič ne obstaja" in/ali "vse obstaja" lahko hkrati pomeni, da "obstaja le nič"?
Quote:

Sem pa nekje prej zasledila, pravi tudi da je iluzija v nas in zato mi nismo to, kar hočemo da smo ali kar bi po neki zakoniti nujnosti morali biti? Tak "nič" je na sredi med neskončno veliko energijo, kar je svetloba kot duhovna materija in neskončo majhno maso, kar je misel kot materializiran duh? Pomeni, da v tem niču nastopa največja možna polarnost in s tem celost? Sebe si lahko le predstavljamo kot nič, doseči nič pa pomeni it preko sebe? Tega pa sami po nekem navodilu nismo sposobni, ker delimo svet po sistemu "v naprej" in "iz izkušnje"??? Ko nič  obstaja ali jo znamo zadostno dobro oz. prav definirat? Prosim za pomoč pri odgovoru  
(po domače bo prav)


Karmen

The Buddha and the Upanishads

The origin of the Buddha's philosophy is a heavily debated topic in Indian philosophy. In the section on his teachings we've stated that the Buddha's teaching is derived from the Upanishads and this opinion is shared by a thinker as orthodox as the great Mimaamsaka Kumaarilla Bhatta himself. But this claim has been subjected to criticism by scholars, since it is perceived that while the central doctrine of the Upanishadic schools is the Atman or the Self, Buddhism has always stood in opposition to Atman theory with its doctrine of nairaatmaya (non-Self). So it is asserted that the Buddha's doctrine is not only original but also the exact opposite of the teaching of the Upanishads!

So we shall discuss here the relevant details and see for ourselves the veracity of the rival claims.

First let's look at the similarities. The goal of both the Upanishads and the Buddha is escape from the cycle of birth and death - samsaara - from this world of suffering. Both believe that it is desire that is at the origin of suffering and state that we should overcome desire to put an end to suffering. Both are against Vedic sacrifices as a means to salvation. And both stress ethical improvement and knowledge as the true means. For ethical improvement both are in agreement that control, charity and compassion should be practiced. But it is with respect to knowledge that there seems to be a difference between the two.

The Upanishads teach of an unchangable reality - which it says is supersensible - beyond the mind, the intellect and the senses. It terms this reality as brahman. Then it also defines the Self of man (Atman) as unchangable and supersensible. And in some Upanishads (Brhadaaranyaka, Chaandogya) the Atman is equated with brahman. Hence the Self is the Reality and salvation is attained when the non-dual (advaita) identity of the Atman and the brahman are realized by intuition.

But is this Self our "I" sense - the Ego?

The Upanishads assert that the Ego is the false "I" which feeds on the sensual pleasures of the world, while the true "I", the Self, is the changeless reality (Mundaaka Upanishad). It's due to the false identification of the Self with the false "I" that there's suffering. To know the Self, we must let go of all individuality - literally erase the Ego - and when we gradually, through self control and virtue transcend our false identification of ourselves with the senses-body-mind-Ego, that which is left - the residue - is the Self which is characterized as knowledge, existence and bliss - satchitaananda.

The Buddha was silent on the subject of nirvaana. He does not advocate prayer or worship, but ethical development and meditation which would lead to knowledge - nirvaana - which is escape from the cycle of birth and death. It's obvious that he believed that Reality was inherent in man.

But again, this is where he differs from the Upanishads. Though he didn't deny the Atman, neither did he endorse it. In some of his teachings he even comes across as hostile to the concept of the Self.

So did the Buddha not believe in the Upanishadic Self?

In the Majjhima Nikhaaya the brahmin samnyaasin of the Vatsa gotra (Vacchagotha) asks the Buddha whether the saint after deliverance is reborn, or not reborn, or both reborn and not reborn, or neither reborn nor not reborn?