titud wrote on 22.11.2002 at 12:24:24:Miška, ti tle dost precizno podajaš postopek, po kateri se duša uči brezpogojne ljubezni, ne odgvovarjaš si pa, za kaj to lekcije sploh mora jemat. To, da zato, ker brezpogojno ljubezen pač rab, po moje ni dokončen odgovor. Važn je vedet, zakaj jo rab. Po moje si spregledala, da sem že napisal, da jo rab zato zato, da na eni vzajemni ljubezni skreiranam dušam teh lekcij sploh ne bi blo več treba jemat. Ker hoče duša tem dušam lastno jebancijo, ki jo je morala skoz dajat, prišparat
Hmm, si mi dal misliti… Zakaj mi ni pomembno vedeti – zakaj? Ufff, tole je pa kar too much zame... Edino, kar lahko v tem trenutku rečem, je to, da nimam pojma, zakaj mi v tem trenutku v bistvu sploh ni pomembno vedeti - zakaj. Morda zato, ker to enostavno čutim? Vem? Čutim in vem, zakaj je tako? In sledim temu. Morda zato, ker to ve moja duša in meni tega s temi mojimi petimi čuti sploh ni potrebno vedeti?
Zakaj je tako? Bi bilo lepo vedeti, ja. Ampak četudi tega ne vem, še vedno lahko stopam po tej potki. Vsaj meni to ne predstavlja bistvene ovire. Bi se pa drugače kar strinjala s tole tvojo razlago. Ker najprej sem jaz sama oz. moja duša, potem so duše v mojih bližnjih odnosih, potem so duše morda naroda, pa potem morda duše mojega spola, pa potem morda še naprej duše rase, pa na koncu duše celega vesolja… In z ozaveščanjem svoje duše pomagam tudi drugim dušam, da nekje in nekoč vsi spoznamo, kaj je edino vredno in pomembno? Bilo, je in bo?
Brrr… Sem zdajle začela razmišljati – kaj pa je duša pred tisto čisto prvo inkarnacijo? Kaj ima v sebi? In zakaj? Kaj je čisto na samem začetku, še pred pričetkom obstoja duše? Duša je večna, ampak enkrat je pa kljub vsemu moral biti začetek? Brrr, moram kar hitro nehati razmišljati o tem, pa se na svojih pet čutov usmeriti…
Moonlight wrote on 22.11.2002 at 12:11:54:Pri tem pa je nadvse pomembno, kaj na tej poti prejemamo.
Star12, morda misliva isto, pa vseeno preverim: jaz bi namreč rekla: kaj se odločimo prejemati. Ker je vedno samo od nas odvisno, kaj bomo prejeli. Po mojem mnenju nam namreč leži na naši potki vse… Vsa ljubezen, ki si jo želimo, nam leži na naši potki… Vsa darila ljubezni ležijo na njej… Samo od nas je odvisno, ali darila prepoznamo in poberemo ali pa gremo mimo njih… In tako seveda ostanemo lačni in žejni še naprej… Ali pa končno zajamemo iz edinega vrelca, ki je v vsej tej kolobociji edino pomemben – iz vrelca ljubezni…
m.