Marina

Jaz mislim, da se vsi rodimo enaki, čisti, sveži. res pa je da je vse skup odvisno od okolja in od naše bad karme, ki smo jo privlekli poleg. to, ko pa otroci zganjajo norčije okoli pa tak. kot sem že povedal jih mi ne razumemo ker živimo v svojih trdnih prepričanjih kaj je prav in kaj ne.
ne razumemo in nočemo jih razumet. če bi folk posvetil le kanček pozornosti najbolj pa SPOŠTOVANJA do njih, bi bil efekt drugačen(poiskusi analizirat).
mi se lahko od njih naučimo veliko več kot oni od nas.. povej mi, kaj jim sploh človek večina dobrega da, ko pa jih že od začetka etiketira.. dokaz je tu, v sedanjem svetu in okoliščinah. napredujemo navzdol..
če bi bili starši bol ozaveščeni nebi prihajalo do tega. saj bi jim pustili svobodno voljo in otrok naj postane to kar v bistvu je in želi postat. to je taprava ljubezen.. čimbolj otroku pustiš, da je on sam, tem bolj je ljubezni tu.. to kar pa ponavadi imamo mi za ljubezen, je to le naš EGO..



Lilith

problem je v tem, glih to kar si napisala.. če bi bil folk ozaveščen nebi prihajalo do tega..
jaz pravim, da ni razlike med politiko in mafijo. to je vse iz iste pizde. skupna sodelovanja..
vsi živimo na isti zemlji a eni si jo delijo in postavlajo teritorij in meje, kar je njihovo..ampak od nobenega ni nič, mi smo samo gosti tukaj. vsi bi morali imet iste pravice in ohranjat zemljo čisto še za ljudi naprej..kot sedaj kaže, hmm, ni videti tako.. večina si baše materialnega bogastva, potem pa ne ve kaj bo z njim, in človek od pohlepa in vse ego-bede na koncu naredi samomor. in kje mu je sedaj ostalo in koristlo to bogastvo??

Nomad, za nobeno etiketiranje ne gre. Vsi ljudje imamo radi otroke. Toda takšno razmišljanje je povsem idealistično in skregano z mojo realno izkušnjo.
Seveda otroci morajo zganjati norčije okrog, ker njihov svet doživljanja je svet igre. Toda ta igra vključuje tudi nevarne situacije, za druge vrstnike lahko boleče situacije, mi odrasli smo tudi zato, da jim postavljamo meje, čeprav znamo uživati v njihovi domišljiji.
Postaviti meje, sprejemati otroka in njegove posebnosti, KER ČISTO VSAK JE UNIKATEN, je zame največja ljubezen, ki jo premoreš do njega.
                Kako to misliš,da jih odrasli nočemo razumeti? Vsakogar, ki dela z otroci, se njihov otroški domišljijski svet dotakne tako ali drugače in "je napol v njem", hkrati pa mora biti takšen, da odloča o poteku igre (katerekoli) in na videz nevidno skrajša ali podaljša "vrvice otroške ustvarjalnosti in zanosa", odvisno od nevarnosti, kajti otroci ne vidijo nevarnosti, so v svojem svetu.
                  Kje je tukaj NESPOŠTOVANJE DO OTROK? Kar zamisli si,da bi se tvoj predlog, da jim damo SVOBODNO VOLJO, udejanil...Bog pomagaj...V parku bi plezali po spomenikih, tisti blejbled- nevarno igračko bi si ppo nesreči spuščali v obraz in bi prihajalo do poškodb, starejši večji fantiči bi pri igri z žogo vedno prevladovali,ker bi jim vzgojiteljice dale svobodno voljo in mlajši ne bi prišli nikoli do žoge, zvečer bi se otrokom ugodilo, ko ne bi hoteli spat,ampak gledali risanke in tv pozno v noč, zjutraj pa ne bi mogli vstati za v vrtec ali v šolo...??

DATI OTROKU LJUBEZEN POMENI TUDI POSTAVITI GA V DOLOČEN RED in s tem bolje pripraviti na kasnejše odraslo življenje, kjer tudi ni prostora za razpuščenost in s tem NAREDITI JIH LAŽJE PRILAGODLJIVE V ŽIVLJENJU, kar je največ,kar lahko narediš zanj, poleg tega, da mu pomagaš IZRAZITI IN RAZVITI NJEGOVE TALENTE.

In če se vrnem k otroškim norčijam...ti si očitno pozabil, kako si sam dojemal te norčije. Moraš vedeti, da če bo imela ena deklica navado jemati drugim barvice in jih spravljati v svojo torbo, da se lahko o tem tudi pogovoriš z njo, vendar je pa cilj tako početje zaustaviti. In kadar bo en razigran deček tekal po razredu in mimogrede vsem malo porisal njihove lepe risbice, da to ni samo norčija in da bodo nekateri otroci jokali zaradi zastonj truda in uničenih risbic. Ti pa bi dal svobodno voljo...In kadar enega temnopoltega otroka ozmerjajo v igri, ki se konča s sporom s črncem,pa da je njegova mama itak črna, je treba to razčistiti! Ker TUDI V OTROŠTVU SE OB NORČIJAH DOGAJAJO NAJVEČJA PRIZADETJA IN BOLEČINE, KI KASNEJE VPLIVAJO CELO NA ODRASLEGA ČLOVEKA KOT NEKE TRAVME-tudi v otroštvu namreč gre pri norčijah (igrah) za stalne poskuse izključevanja, dviganja sebe nad druge, poskuse sprejemanja med vrstniki, ta težnjo biti boljši od drugih! Kaj bi se torej zgodilo, če bi otrokom pustili svobodno voljo?
              Težko je biti otrok, kajti čut za pravico, sočutje, zmožnost sodelovanja, se ustvarja ravno v tem občutljivem času rasti in socializacije in poteka tudi preko vrstniških zavrnitev in krivic, ker se otroci v začetku v zgodnji dobi doživljajo kot center, kot najpomembnejši. Tu ne gre za etiketiranje, samo za poznavanje psihologije. In mi, odrasli, jim lahko ta proces olajšamo...ali pa naredimo še bolj bolečega, ko vse označimo za njihovo norčijo...dati otroku dovolj prostora za izražanje domišljije in rast njegove ustvarjalnosti skozi igro, DA, toda ne brez ,ob nevarnih in opisanih bočeih situacijah, določenega nadzora. Tvoje gledanje je povsem skregano z realnostjo.

Nomad, nihče "od nas" ni vesel otroka "trupla", s takim je res manj težav, toda potreben je tudi resnejše obravnave.
"MI" tega ne imenujemo divjost. Vem, kaj si hotel reči, ljubezen do življenja. Igra in gibanje sta nedeljivo povezani, najprej v najzgodnejših letih je igra povezana z opazovanjem, preskušanjem, potem z gibanjem. Kdor nima rad otrok, ga to frustrira. Ti pa posplošuješ, česar se v današnjem svetu ne da in se še nikoli ni dalo.
Res je veselje imet živahnega otroka, toda ne more pa sredi pouka tekat po razredu. So tudi takšni, ki se jim ne da dopovedati na lep način,ker so preveč nemirni in nezmožni upoštevati  pravila, ponavadi jih muči nezmožnost koncentracije ali nagibanje k asocialnosti, če pri tem mučijo druge otroke, ali pa slabše duševne sposobnosti, potem pač pristanejo v šoli za otroke s posebnimi potrebami.

Kako pa si predstavljaš, da bi nekaj živahnežem dovolili stalno igro in tekanje po razredu,vpitje in pozivanje drugih v igro?? Ali bi se drugi otroci, ki bi se poleg takih učili učili abecedo, bili zmožni česa učiti? Ali ne bi bili jezni na te otroke, ker se sami morajo učiti? In čemu je pol sploh namenjena šola, če ne pridobivanju znanja? A niti osnovnega znanja se jim ne bi dalo, pač pa se jih raje pustilo v njihovi igri?In poleg tega je vse (kao) znanje,ki se jim podaja, prilagojeni njihovim zmožnostim, vse gre lepo postopoma. Nestvarnost, ker nimaš izkušenj z otroci in govoriš na pamet.

Nekaj smo o vzgoji začeli...ok, ...vsak otrok ima svoje potrebe ...in ko zadovoljevanje njegovih potreb prične resno ogrožati pravice drugih ljudi, je vloga staršev, da ga naučijo zadovoljevanja lastnih potreb na konstruktivnešji način.

Ker vsepovprek biti svoboden hitro pomeni vsepovprek terorizirati druge, če ni tu realitetne kontrole.

nomad wrote on 03.02.2005 at 18:00:48:


Glej, jaz nisem govorila o gurujih in podobnih razsvetljencih. Govorila sem o otrocih. In ne verjamem, da je v njih kar po defaultu kaj odgovornosti - to jim je treba privzgojit.

Saj pa ja vemo, kako funkcionirajo otroci- ko hočejo imet igračko, jih nič ne briga, da bo tisti, kateremu so jo odvzeli, jokal.

Nomad, zgleda, da ti nimaš otrok.

Če pa jih imaš/boš kdaj imel, naj si le privoščijo vso žlehtnobo, ki jo premorejo, saj bodo imeli pri tem vso podporo, sprejemanje in ljubezen      

Ah, blagor tem otrokom, ohranili bodo razsvetljenje do pozne starosti  

nomad wrote on 04.02.2005 at 10:57:12:

ce je njegov pravi fotr kot pravis bog, ti pa si mu le bioloski, se s spocetjem tvoja dolznost se ne konca. otroka je treba tud pravilno vzgojit. pravilno pa pomeni v skladu z zeljami njegovega pravega oceta, boga. otrok mora biti vsecen bogu, in s tem bo posledicno tudi nam... ce resnicno vemo, da je bog njegov pravi fotr.