Post by Kali on 02.02.2005 at 12:43:47
sinjeoka
| Svet pogovorov | |
|
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Osebna, psihološka in sociološka razmišljanja >> JEZA http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=1031317819 Message started by Amstel on 06.09.2002 at 15:10:18 |
|
|
Title: JEZA Post by Amstel on 06.09.2002 at 15:10:18 Debato nadaljujemo tule: Jeza. Negativno ali pozitivno čustvo? Ali obstajajo negativna in pozitivna čustva? Ali je kreganje edina posledica jeze? Je jeza lahko uporabna? Kaj napravite s svojo jezo? KAko reagirate, ko je kdo v vaši bližini jezen? Amstel razmišlja: Nihče ne sproži naše jeze. Z jezo reagiramo takrat (navadno), ko se srečamo z impulzom, ki je v nasprotju z nami, ko gre preko mejo. Recimo, če nam kdo ukrade parkirni prostor pred nosom. Ali, ko se kak vsiljivec obeša na nas v avtobusu. Ali, ko vam šef ne da povišice, čeprav vam je bila obljubljena. Ali ..... kar že. Ste kdaj pomislili, da je jeza dobra, ker nam daje dodaten zagon pri postavljanju mej? Pri tem, da se potegnemo zase. Meja... v smislu našega osebnega okvirja. To, kar je nam lastno. Zdej, nekateri ljudje jezo potlačijo. In ne reagirajo ustrezno na kake situacije. Pa pustimo situacije, ki sem jih dala za primer. Naj vsak pri sebi pomisli, kdaj se kaj ujezi. In zakaj je treba jezo tlačiti? Ker je to tako prav? Prav za koga? In zakaj pravzaprav? Ker se jezo povezuje s kreganjem, z naslijem. Jezo se povezuje s tem, da je kdo "deležen" jeze drugega. In se ga s tem prizadene.. Ampak, navadno je nasilje produkt eskalirane jeze. Torej, pretirane. A ste kdaj doživeli, ko ste se ujezili, pa vam je kdo rekel... "Daj, daj, ne jezi se"...? Ali ste kdaj jokali, pa vam je kdo rekel: "Daj ne joči!" Ali ste kdaj bili veseli in vam je kdo rekel.. "Kaj se toliko veseliš?" ? Hm? A se vam ne zdi nesmiselno, da vam kdo reče... da ne smete čutiti nekih čustev? Meni se zdi. Po mojem, bi lažje živeli, če bi sprejeli to, kar se pojavi. Ne govorim o identifikaciji s tem čustvom. In seveda... dobro je pogledati, zakaj smo se ujezili v neki situaciji. Seveda! Vem pa iz lastnih izkušenj, da ljudje, ki ne poznajo svojih čustev ali / in jih tlačijo, še bolj burno reagirajo, ko čustva privrejo na dan, ker so jih tlačili. Pa ne samo to. Tudi odločitve so bolj drastične, ko iz zaprte pipe pricurlja kako "negativno" čustvo. In verejmite, da ravno iz nepriznavanja nekih čustev, pride do velikih težav. |
|
Title: Re: JEZA Post by Edi on 06.09.2002 at 15:48:29 Ne me zdej o jezi sprašvat ker sem jezen... he, he, he... Ja jeza je še en pokazatelj naše nezrelosti, neodraslosti, nemoči sprejeti življenja takšnega kot samo je. Vsaka jeza v meni sproži reakcijo na nekaj kar se v biti dotika mojega ega, prostorčka ki sem ga pripravljen branit. Jezo postavljam na negativno čustvo v njeni osnovi, ker sama jeza je de-struktivna. Pri jezi gre navadno za nemoč, da nekaj spremenimo. Z jezo navadno reagiramo pre-hitro, in ne-zavedajoče z Egom. Zdaj vprašanje, kaktero čustvo je pozitivno in negativno. V gledišču si lahko rečeš, da je pozitivno čustvo tisto, ki ti ustreza, ob katerm začutiš ugodje, tako da za negativno obratno. Vendar nekaterim godi to drugim ono. Se strinjam s tvojim mnenjem, da je potrebno čustvo ki se pojavi sprejet, vendar ga ne identificirat s seboj. Ne ga obesit nase, kot del tebe. Ne bom pa preveč filozofiral, ker ravno takšno vprašanje mi je že odgovoru prijatu in se z njegovimi besedami globoko strinjam, pa ne bit huda ker bo copy-paste. Velik sončka Edi-son |
|
Title: Re: JEZA Post by Edi on 06.09.2002 at 15:49:44 in še prijatu: Kaj je pozitivno in kaj negativno čustvo? Tudi to je svet utvare. Vedno imenujemo za negativno čustvo tisto kar nam ne ustreza. Če bi nam en revež vzel, ker potrebuje sto tolarjev za kruh, bi rekli, da je to negativno. On je pa lačen! Kadar pa darujemo revežu, to imenujemo pozitivno čustvo. Ampak kdaj je to pozitivno? Če se ti čutiš dobrega, ker si temu revežu dal, ali če si bil jezen, ker ti je ta revež vzel? Kdaj si bolj zdrav? Bolj zdravo je, da si jezen ker ti je vzel. Če se imaš za dobrega, ker si dal, si se na fini način prevaral, to je negativno čustvo. Kadar si samemu sebi identiteta svojega čustva, takrat je to negativno čustvo. Iz strasti ali iz česarkoli. Kadar pa je to v nevednosti - kot je Jezus rekel; naj levica ne ve kaj dela desnica - takrat je to zdravo čustvo. Kadar je to samo po sebi umevno, zato si mu dal ker je lačen, ker potrebuje kos kruha, je to normalno čustvo. Da bi prikazoval neko veliko usmiljenje ali kakršnokoli variacijo na to reakcijo, potem je tudi to negativno čustvo. Ljudje pojmujemo tudi te stvari popolnoma napačno. Eden pride na televizijo ali kamorkoli s pripravljenim govorom in smatra, da je odigral strašno pozitivno vlogo. Misli, da je zelo potreben narodu in vsemu. Toda vse je zrežiral sam. Če pa bi prišel nekdo pred njegovo oddajo ali med oddajo in mu rekel: "Ti eden umira tam. Ali greš pomagat?", bi se pa razjezil in rekel: "A si ti neumen! Ne veš, da sem jaz ta in ta. Jaz rešujem cel svet, ni časa da enega rešujem!" Potem se bi videlo, kakšno je njegovo čustvo. Ne ukvarjaj se s pojmom pozitivnih in negativnih čustev. Samo po sebi te bo ganilo karkoli v življenju. Čustvo se bo pojavilo samo od sebe. Čim so kakršnekoli kombinacije, se tudi čustvo pojavi avtomatsko. Vsako zanikano čustvo te bo ubijalo. Na vsako zanikano čustvo boš igral neko svojo igro. V fundamentu bo to zanikano čustvo postalo osnovna misel, v kateri boš začel igrati svojo rusko ruleto. |
|
Title: Re: JEZA Post by Angel on 06.09.2002 at 15:57:24 Zatirati čustva v sebi Amstel imaš prav-ni ne dobro pa ne zdravo. Čustva nas delajo različne od drugih ljudi, čustva so tista, ki nas zavajo v zmoto, skušnjave, pa še kaj. Jeza sama kot taka ima vedno nek vzrok, posledico pa sami rešimo vsak na drugačen način. Poznam ljudi, ki se znajo obvladat do te mere, da nikoli ne ponorijo. Niti ne reagirajo burno. So pač prišli do te stopnje samoobvladovanja, da jezo zatro in jo rešijo pri sebi brez scen in dokazovanja sebe v smislu kdo ima prav in kdo ne. Zase ti lahko odkrito povem, da še nisem na tej stopnji. Imam tak temperament, da ekspodiram in vedno povem kaj mislim, pa mi je čisto vseeno za posledice. Vem, da ne delam prav, samo se mi zdi huje, da zadrzujem jezo v sebi in se potem grizem, ko me je ta že minila. Zatreti čustva razburjenja v sebi je pa zame težko. Verjamem pa, da se da. Avtogeni trenig baje pomaga do te mere, da se človek obvlada v pretiranem trošenju energije, ki jo povzroča jeza. Je v bistvu burno reagiranje resnično trošenje energije v nič. Škodujemo s tem samo sebi, tistemu, ki je bil napad jeze namenjen, najbrž ne, edino, če se ne najdeta skupaj dva ekspozivneža, ki nadaljujeta sceno in prepir v še kaj hujšega. Priznam, mene včasih kakšna stvar tudi na moč zjezi, da bi najraje <komu kar glavo odtrgala...>, pa jo še nikomur nisem. Do neke mere se torej le vzdržim. Nisem za fizično obračunavanje bila nikoli, pa še bolj kratko bi pri tem potegnila-saj sem ženska. Besedni dvoboj pa je nekaj drugega. So mi bolj všeč ljudje, ki odkrito povedo, kaj mislijo, kot pa hinavci, ki bi najraje vse zavili v celofan. Za jezo na nekoga, na nek dogodek, na neko čustvo, pa smo si več ali manj krivi sami, očitno se nekdo ali nekaj ni ravnalo pa naših pričakovanjih. Potem pa smo razočarani in jezni. Kaj je potem bolj modro? Prešteti do tri, se vgrizniti v jezik, ali pa reagirati. Mene osebno motijo le ljudje, ki v takem trenutku začno kričati in groziti. Pred takimi <psihoti> začnem šepetati, pa todi to ni najbolj modro, saj jih to še bolj podraži. Se izogibam takih ljudi, če je le možno. Najslabše od vsega pa je, če si jezen sam nase. To pa boli, razjeda telo in dušo, kot žveplena kislina. lp Angel |
|
Title: Re: JEZA Post by Angel on 06.09.2002 at 16:03:28 Ajsi Edi, ti pa hitro tipkaš! Ko sem jaz začela pisat, še ni bilo tvojih sporočil. Si pa filozofsko razpredel svoje misli, grem šeenkrat vse prebrat. Lep dan obema! Angel |
|
Title: Re: JEZA Post by bp on 06.09.2002 at 17:19:07 Edi san, Se ne bi strinjal s tabo, da je vsako izražanje jeze znak nezrelosti, nedoraslosti situaciji ali česa podobnega. Je včasih, pri nekaterih celo velikokrat. Bi se strinjal z Amstel, da je jeza potrebna, da znamo kakšnemu posebej tupemu in nesramnemu osebku postaviti mejo in mu to odločno pokazat. Ker bi te, če bi se mu prijazno smehljal on s kamnom po buči kresnil, vso hrano požrl in odensel, ženske posilil in se ti za konec še pokakal nekam. Oz. kaj bolj modernega, pa vseeno nič kaj drugačnega. Se pa meni dogaja, da včasih ne pokažem takoj dovolj odločno, da me neko vedenje moti. Ko jeza še zdaleč ni potrebna, pa si še tega ne upam ali ne znam pokazat. Še posebej pri ljudeh, ki so mi blizu. Ampak se mi potem to nabere in potem se zgodi da včasih zaradi kakšne malenkosti pokažem čisto neprimerno jezno reakcijo. In potem še nekaj časa gladim in ravnam posledice in razpoke, če jih je to sploh mogoče popraviti. In v tem primeru, bi komot označil mojo jezo kot negativno in destruktivno. Ampak če bi znal koga prej na primeren način zaustavit, oz. kadar mi to vendarle uspe, pa čutim po tem prav olajšanje. Mi pride prav. Aja, pa še to, ko ravno povsod in ves čas opletate z egom gor in pa egom dol. Če ga ne bi rabili, ga gotovo sploh ne bi imeli, pa kakršnkoli že je. Pa tudi v slona oz. krokodila ga nekateri napihujejo, ker jim je to potrebno, oz. ker drugega ne znajo. lp bp |
|
Title: Re: JEZA Post by gape on 06.09.2002 at 17:40:01 ego rabmo zato ker so vanj zakodirane vse lastnosti ki se jih moramo odučiti |
|
Title: Sploh pa drži, da je neprimerljivo bolj ugRe: JEZA Post by Anuk Karmen on 06.09.2002 at 18:19:14 Jeza je zelo potrebno čustvo, je kar dinamično čustvu ljubezni, kadar je zdravo, pa še posebej. Z jezo aktiviramo v telesu potrebne dražljaje, da lahko odreagiramo na dogodek sˇ"potrebno potenco"; s tem poudarjam predvsem na odgovoren in nam najbolj primeren način. Kadar občutimo jezo, je to zelo zdravo, ker damo telesu možnost zavestne reakcije na nek moteč dražljaj in to na nam primeren in ljubeč način. Čustvo jeze je dobro ozavestit, je ne tlačit ali se je kako drugače ogibat, neupoštevat, maličit. Ko jo priznamo, damo šele šanso, da nam in s tem drugim lahko koristi. Sploh pa drži, da je neprimerljivo bolj ugodno in praktično sprožat čustva - čeprav v osnovi negativna - s fizično prisotnostjo. Ker ima telo na voljo "orodja" in izraze z odtenki, ki ob kombinaciji glasu in vsebine izrečenega šele dobi poln izraz. S tem si človek lahko da tudi možnost, da se na drugačen način ohladi, preden jezo izrazi neposredno z grobostjo ali kako drugo nesramnostjo. Zdi se mi, da je težko najti pravo in najbolj ustrezno reakcijo določenemu dražljaju tega čustva. Zato se zgodi, da kljub možnosti, ki nam jo je telo prožilo, da iz jeze naredimo nekaj koristnega, nismo uspeli. Zato pa nas lahko potem ta energija, ki se je sprožila in ne tudi ustrezno aktivirala, obremenjuje ali se kako drugače pretvarja v druge za nas manj primerne nadomestke v zavesti. Quote:
Verjamem pa, da stvari zastarajo, po preteku ene dobe lahko postanejo mrtve in zato nezdružljive. Pozdrav Anuk Karmen. |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 06.09.2002 at 20:22:13 wrote on 06.09.2002 at 17:19:07:
Angel wrote on 06.09.2002 at 15:57:24:
wrote on 06.09.2002 at 18:19:14:
Gru Gru wrote on 06.09.2002 at 15:48:29:
Sem vesela vaših razmišljanj. Čutim, da je jeza eno tako čustvo, okrog katerega je veliko nepotrebnih tabujev oz. zablod. Jeza nam nazorno pove, katere zadeve so za nas nesprejemljive. Jaz sem ji hvaležna. Edi, da bi pa vse morala sprejeti v življenju... in pa da je jeza pokazatelj nezrelosti, bi se lahko s teboj strinjala, če bi verjela, da se mi bo uspelo že v tem življenju razsvetliti. Ker to ni moj namen, sebe jemljem kot nepopolnega človeka napram IDEALU. Kar se mi zdi bistveno in ste že vi rekli, je, da neopažena jeza, tlačena jeza, je ploden material za proizvajanje iger moči (dokazaovanja svoje nadvlade s kakimi podlimi špičastimi izjavami) in pa za burne reakcije po dolgem tlačenju energije jeze.. Kdor čuti jezo, kot čustvo, ki ima svoj smisel in se ne identificira z njo, ker ima le funkcijo, kot je po mojem mnenju Anuk fajn rekla, da aktivira v nas energetski impulz za zavestno reakcijo, ne bo zmogel reči, da je to negativno čustvo. Opažam pa, da kdor je navajen vzorca, da je treba jezo tlačiti, saj pelje v kreg, zaradi tega vzroca burno reagira, ko začuti jezo in se zna samo kregati. To pa zato, ker ni navajen energije jeze in ni več sposoben z njo upravljati in jo usmerjati. Mislim, da se naučiti upravljati z jezo. Predvsem tako, da se odrečemo dokazovanju, kdo ima prav... Angel, to se strinjam. Samo obvladovanja ne vidim kot zatiranje jeze. |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 06.09.2002 at 21:04:20 utegnemo konstruktivno obdelati to temo. Zato bi nadaljevala... Katero čustvo dovolite, da vaš otrok čuti, če je recimo za vas jeza nedopustna? Torej, če izhajam iz Edijeve predpostavke, da je jeza nezrela, pa da želite vašega otroka spodbuditi k pozitivnemu čustvovanju, me zanima, katero čustvo pa je za vas sprejemljivo v situaciji, ko recimo otroka zasmehujejo v šoli, ali celo izsiljujejo? A je žalost bolj primerna? Ali pa sreča? Upam, da se strinjamo, da vsako situacijo v življenju, spremljajo v nas misli in tudi čustva. Torej, kaj sme vaš otrok čutiti, da bo po vaše konstruktivno? In, tudi, kaj ga "učite" misliti, da bo lahko čutil konstruktivno? In, kako reagirate, če otrok čuti jezo in recimo še ne obvlada svoje jeze, ampak odreagira pretirano? |
|
Title: Re: JEZA Post by SeK on 07.09.2002 at 00:18:59 Amstel wrote on 06.09.2002 at 20:22:13:
No, jaz bi se kar strinjal s teboj Amstel in ostalimi. Edino z Edijem ne. Res, če nismo občutljivi za jezo, ne moremo reagirati na krivico. Sam vem, da sem imel kar probleme s prepoznavanjem čustev. Kar pa za moške sploh ni čudno. Ah Edi, boš še spoznal to nekoč... Sicer pa Amstel. A ti sploh veš, koliko ljudi v Sloveniji se ne zaveda da so jezni in to skrivajo. Mlade pitajo z idelai pop zvezd. Te imajo veliko denarja, veliko partnerjev pa nesrečno življenje. Jemljejo droge, življenje pa jim polzi navzdol. In mladi vse to prebavljajo. Ponujajo jim take ideale, oni pa drvijo v otopelost, obup, zagrenjenost, alkohol in samomore. A si kaj razmišljala, kako bi se oni lahko zavedli jeze ki jo imajo do te kulture in te družbe? In sedaj še odgovor na Gapevo vprašanje (ki pravi dajte nam Kristusa). Ali je Bog kdaj jezen? Ali je bil Jezus kdaj jezen. Seveda. Govorimo o božji jezi, govoriomo o tem, da mu kaj ni všeč. Kadar mi ne delamo tako, da bi bili še v njegovem ljubečem pogledu. Kaj pa Jezus? Beremo, da je v svetišču izgnal prodajalce in trgovce. Očitno je Jezus občutljiv na krivico. In bog tudi. |
|
Title: Re: JEZA Post by gape on 07.09.2002 at 12:41:02 Amstel wrote on 06.09.2002 at 20:22:13:
tuki je u bistvu caka, če se ne postaviš na pravo stran in to 100%, pol je curc. in če (še) nimaš za cilj v tem življenju razsvetljenja, potem imaš prenizek cilj ... imho Amstel wrote on 06.09.2002 at 21:04:20:
ljubezen ??? 100% sprejemanje ??? odpusti jim saj ne vedo kaj delajo ??? |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 13:06:25 ... strinjam se z Gape-om - v obeh trditvah, ...k zadnji bi morda dodala, da bi v otroku - nasploh, ne samo v tem primeru - vzpodbujala, budila, ohranjala ali - kar bi pač potreboval - njegovo samozavest, zaupanje vase, da ga to zasmehovanje ne bi preveč motilo in bi se na to požvižgal...in bi "zasmehovalci" itak veselje do tega izgubili, ali pa do zasmehovanja sploh ne bi prišlo... ... do tega pa spet vodi ljubezen... ko otrok čuti v vsakem trenutku, da je ljubljen in sprejet... :) |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 07.09.2002 at 14:08:37 Še moje mnenje o jezi: Jeza zame definitivno je čustvo. In to negativno. Ker je bilo o tem veliko napisanega in ker znajo drugi to tudi bolje razložiti od mene, dodajam dva prispevka na to temo, s katerima se strinjam: »Ponavadi ljudje dobro opravljamo stvari, ki jih radi počnemo, jih naredimo s srcem, nam prinašajo srečo in izpolnjenost in imajo za nas nek smisel. Ključnega pomena pri tem je, da v takšnem primeru podzavestno gojimo pozitivna čustva, ki nam omogočajo izkoriščati lastni človekov potencial v optimalni meri. Raziskave so pokazale, da v primeru, ko ljudje gojimo pozitivna čustva, katerih osnovo predstavlja ljubezen (oz. imamo nekaj ali nekoga radi), to blagodejno vpliva na naše zdravje, intelektualne sposobnosti, inovativnost, ustvarjalnost, ipd. To pomeni, da pozitivna čustva omogočajo, da ljudje izkoriščamo naš potencial v optimalni meri. Raziskave so pokazale, da v primeru gojenja negativnih čustev, kot so na primer jeza, sovraštvo, škodoželjnost, strah, zavist, ipd., za razliko od pozitivnih čustev, ta povzročajo, da se v telesu sproščajo kemične snovi, ki škodujejo našemu zdravju, onemogočajo, da bi funkcije v naših možganih potekale nemoteno, ipd., kar pomeni, da negativna čustva onemogočajo, da bi ljudje optimalno izkoristili ves svoj potencial.« Pa še tale: »Z jezo se človek odziva na prepovedi in omejevanje. Če nas usmeri na težavo in pospeši njeno odpravljanje, je celo koristna. Najpogosteje pa je škodljiva, saj jezen človek zoži vse svoje delovanje v zamero proti nekomu drugemu. S tem postane nedojemljiv in slep za dogajanje okrog sebe pa tudi za svoje notranje potrebe in njihovo zadovoljevanje. Jeza nastaja zunaj zavesti. Njenih vzrokov človek največkrat sploh ne pozna in stresa jezo na popolnoma nedolžne ljudi in stvari, njegova dejanja pa zato ne vodijo do rešitev. Pogosto je jeza zanj krinka, s katero prikriva strahove, ki jih noče priznati niti samemu sebi, kaj šele drugim. Jezo je mogoče res obvladati le z odpravljanjem lastnih strahov. Če jo človek zgolj zapira vase, povzroča stalne notranje napetosti pa tudi občasne neprijetne in nepredvidljive eksplozije. Jeza povzroči razbijanje srca, glavobol, bolečine v želodcu, vratu in prsih. Zaradi nje je človek pogosto v stresu, posledica tega pa so zvišan krvni tlak, kardiovaskularne bolezni in padec splošne telesne odpornosti.« Kdaj je po mojem mnenju jeza torej koristna in kdaj ni: Koristna je takrat, ko jo začutimo, ko na podlagi nje lahko nekaj ugotovimo o sebi in se usmerimo v reševanje problema. In dokler to jezo prepoznavamo v sebi, vzroke jeze poskušamo najti v sebi in posledice jeze ne usmerjamo v nekoga drugega, je vse OK. Ker se močno strinjam tudi s tem, da moramo vsa čustva nekako spraviti iz sebe (NIKAKOR tlačiti in zadrževati v sebi), je treba torej tudi jezo na nek način spraviti ven. In tukaj nastopi razlika. Med tem, v koga ali kaj usmerimo svojo jezo. Kajti pod vplivom jeze lahko zelo hitro izgubimo kontrolo in prizadenemo. Predvsem sočloveka. Vprašanje pa je, ali je sploh on tisti, ki je v nas sprožil jezo. Po mojem mnenju ne. Bil nam je samo ogledalo, na podlagi katerega smo mi sami začutili jezo in je torej problem v nas in ne v njem. In zato ne vidim razloga, da bi z našim problemom obremenjevali koga drugega. To je naš problem, ta problem moramo rešiti mi sami in ne, da jezo stresemo na nekoga in ga s tem prizadenemo. Bi pa rekla, da je spet odvisno od odnosa, ki ga imamo z nekom. Nekdo, ki nam je zelo blizu, kar pomeni, da nas zelo dobro pozna in tudi mi zelo dobro poznamo njega, bo morda zmogel našo jezo, če jo stresemo na njega, vzeti takšno, kot je: da nam je bil torej samo ogledalo in da smo v bistvu sami v sebi naleteli na nek problem, ki ga moramo rešiti sami. Da je ta jeza, ki smo jo stresli na njega, samo odraz neke naše reakcije, ki pa ni v nobeni povezavi z njim. In da te jeze, ki jo stresemo na njega, ne bo vzel osebno. Sicer se mi zdi, da je to zelo težko in da človek potrebuje ogromno neke notranje moči, da to zmore. Ponavadi smo prehitro prizadeti. V vseh ostalih primerih z izbruhom jeze prizadenemo sočloveka. In moj zaključek? Priznati si jezo, pogledati sam vase, kaj in zakaj je to jezo sprožilo in sam pri sebi ukrepati. Kakor pač znamo in zmoremo. Predvsem pa paziti na to, da svoje jeze ne stresamo po nepotrebnem naokoli in s tem po nepotrebnem prehitro prizadenemo sočloveka. Toliko zaenkrat. Glavne misli o jezi, ki se mi jih je zdelo smiselno izpostaviti. Ostalo pa bo dala še debata. m. |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 07.09.2002 at 15:00:08 wrote on 06.09.2002 at 17:19:07:
bp – z jezo se ne postavlja meja. Vsaj jaz se trudim, da jih ne. Meje poskušam postavljati z mirnim, pa vendar jasnim in odločnim glasom, v katerem pa ni nobene jeze. wrote on 06.09.2002 at 17:19:07:
Temu bi jaz rekla tlačenje čustev. Česar pa, vsaj jaz, ne odobravam. Se ti ne zdi ravno pri človeku, ki ti je najbolj blizu, tudi najbolj vredno vzpostaviti iskren in odkrit odnos? V katerega spadajo tudi pogovori o tistih malenkostih, ki te zmotijo, pa se ti o njih ne zdi vredno razpravljati? In to raje potlačiš vase? Kjer pa se, seveda, kopiči in kopiči in potem naenkrat izbruhne na dan v vsej svoji veličini… m. |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 15:12:25 >:(...zakaj tako burne reakcije jeze v nas...na dražjaje, ki jo sprožijo... ...zdi se mi, so burne reakcije jeze posledica nakopičene potlačene jeze ... ... od kje? od kdaj?...zakaj?... ... morda...ker nam je kot otroku niso dovolili izraziti - avtoritete - starši, učitelji... pa kasneje še kdo >:( :-X ... smo se naučili, da je ni "zdravo" izraziti, jo sprostiti ... bi jih dobili po riti, če bi bili preveč jezen in razbesnel otrok ;)... skratka - smo že nekoč imeli izkušnje, ki so nas naučile, da je jezo "bolje" potlačiti, kot pa izraziti... ...zato je je v nas veliko, dokler se je ne zavedamo in si pustimo burno reagirati vsakič, ko jo začutimo... ...mislim, da je rešitev v tem, da si jo priznamo, jo začutimo, jo vidimo, sprejmemo in si poskusimo priti na jasno od kje, zakaj smo jo začutili... ko to naredimo, niti ni več tako burna...zgubi moč...je ne kopičimo, je ne skladiščimo... sproti jo "predelujemo"... ...v konstruktivno akcijo... ;) :), če se da... Lp alenka |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 07.09.2002 at 15:19:02 Gru Gru wrote on 06.09.2002 at 15:48:29:
Edi, če je zate »zrelost« v temle kontekstu to, da se zavedaš, da je jeza le problem, ki izhaja in ima izvor v tebi, da to jezo prepoznaš, jo ozavestiš in se zavestno odločiš za svojo reakcijo, ki naj ne bi bila usmerjena v druge ljudi in če je »nezrelost« nasprotje le-tega, potem se s tem strinjam. V nasprotnem primeru pa te prosim, če lahko razložiš, kaj zate pomeni tale »zrelost«. Tudi zaradi drugih, ne zaradi mene, ker so te razumeli napačno. Ali pač ne? m. |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 07.09.2002 at 15:33:08 alenka07 wrote on 07.09.2002 at 15:12:25:
Ja, Alenka... Burna reakcija oz. nekaj, kar te zbode je samo posledica nečesa, kar moraš sam v sebi še razčistiti... Prepoznati torej, ozavestiti in tako preseči vzorec. In tisti, ki burno reakcijo povzroči v nas, je samo naše ogledalo... Da moramo sami pri sebi še nekaj narediti... Naj bo za danes dovolj tele jeze... Grem raje še malo ven, sije sonček... In - le kaj bi z jezo, če je alternativa sonce? In ljubezen? Lep pozdrav vsem, m. |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 15:48:41 :) :) :) ... ja, in s preseganjem vzorcev ... je jeze manj... in predvsem - burnih reakcij je vedno manj... :) :) :) :-* alenka |
|
Title: Re: JEZA Post by gape on 07.09.2002 at 16:53:50 Q Kajti pod vplivom jeze lahko zelo hitro izgubimo kontrolo in prizadenemo. Q jest bi rajši temu reku da vso kontrolo predam egu, vzorcem Q Meje poskušam postavljati z mirnim, pa vendar jasnim in odločnim glasom, v katerem pa ni nobene jeze. Q viš, tko kt jezus |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 07.09.2002 at 18:30:56 gape wrote on 07.09.2002 at 12:41:02:
;D ;D ;D Ali pa ti (vi) previsokega. Kdo smo, da bomo sodili? ;D ;D |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 07.09.2002 at 18:35:04 SeK wrote on 07.09.2002 at 00:18:59:
A samo v Sloveniji? ;D Hm, ne, ne vem. Sem pa imela možnost to ugotoviti na lastne "oči". Pa ne samo, da se ne zaveda-jo jeze. Sploh NE VE KAJ čuti-jo. Ali celo zamenjujejo čustva za druga. Recimo, namesto jeze, žalost, ki je bolj "dovoljena". |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 07.09.2002 at 18:44:02 Miska wrote on 07.09.2002 at 14:08:37:
Z jezo se lahko odzovemo tudi na situacije, ko se nam godi krivica, ko kdo prestopa naše meje, ko nas kdo ogroža, ko se kdo vtika v naše zadeve, ko...... Ja, Miška, se strinjam, da je jeza konstruktivna, dokler je usmerjena k reševanju problema. Moje izkušnje kažejo, da ravno čutenje jeze pripomore k aktivnejšemu reševanju težav. In, da tlačenje jeze, lahko povzroči pasivnost. |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 19:01:10 ... :)...še naprej na preseganje vzorcev... ...to istočasno vodi - omogoča realnejši pogled, sprejemanje sebe, ljudi, situacij... takih kot so... pomeni z manj idealiziranja, manj pričakovanj, manj iluzij... ...in posledično tudi manj jeze, ker se redkeje znajdem-o v situaciji, da občutim-o jezo... prej jeza, sedaj pa morda pride celo do smeha ob podobni situaciji... ;) Amstel - cilje si spet postavlajmo sami, zakaj bi se omejevali in ostajali pri tem "skromni" ? ...meni je cilj, da se stalno razvijam... presegam vzorce... mislim, da meje oz. "točke" prosvetljenosti ni, ampak je proces...ki mu konca ni... kako bi to potem omejila in zakaj....??? :) :) :) :-* alenka |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 07.09.2002 at 19:05:00 alenka07 wrote on 07.09.2002 at 19:01:10:
Hm, kaj je vprašanje zame? |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 19:58:04 ... ;) saj ga ni...oz. je enako kot zame... ;) |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 07.09.2002 at 20:02:29 ;) .. ja, saj si prav napisala, cilje si postavljamo sami... (Pa pustmo moje cilje, da ne gremo off topic.... ) |
|
Title: Re: JEZA Post by alenka07 on 07.09.2002 at 20:26:26 :) :) :) ...seveda, ti so samo tvoja stvar... in ni nujno, da so ta trenutek isti - enaki, kot so bili trenutek poprej... :) :) :) :-* |
|
Title: Re: JEZA Post by bp on 07.09.2002 at 20:39:20 Miska wrote on 07.09.2002 at 15:00:08:
Miška, Moja zavest je ena precej hecna zadeva, ki včasih noče zaznati ali razumeti nekaterih stvari. Tako se mi včasih zgodi, da si enostavno ne priznam določenega čustva. Ki je v meni, ki se dogaja, vendar pa so filtri tako močni, da do zavesti ne pride. Znam pa zato, hmm ta prva oseba ednine je tukaj malo nenavadna, uporabiti nekatere trike, s katerimi poskušam prelisičit notranjega cenzorja in zavest opozorit na določene zadeve. Včasih skozi sanje, ki so pri meni lahko zelo dober pokazatelj dejanskega stanja in moje vloge. Včasih pa je treba uoporabiti še kakšen močnejši trik, naprimer privid sredi belega dne. Včasih pa reagiram na v bistvu malenkosti neprimerno in pretirano silovito. Definitivno zaradi tlačenja oz nezavedanja čustev. Definitivno moj problem. Mislim, da vas večina nima problemov z občutenjem in zavedanjem svojih občutkov in da vam uspe jezo skanalizirati v nekaj drugega kot v agresivno reakcijo, ki pri ljudeh vzbudi odpor. Dostikrat uspe to tudi meni, sem bil že sposoben narediti v kratkem času majhno čudo z voljo in koncentracijo v katero sem uspel spremeniti ta prvi občutek jeze. Quote:
Res je. Se strinjam. In hvala, ker si mi to omenila. Bi si želel, da bi me še kdaj na to spomnila. Znam preveč dobro zait na kakšno pot pozabljenja in potem ponavljat stare napake. Zaradi katerih sem jih pa že dostikrat dobil po buči. Zase mislim, da bo zato velik korak, ko bom uspel začutiti jezo in jo spremeniti v voljo in energijo, da na čimbolj miren in odločen način zaustavim zame neprijetno dogajanje. Se morda lahko tukaj dosti naučim tudi od tebe. lp bp |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 08.09.2002 at 11:24:01 Bp – je treba sploh še kaj reči? Saj me dobro poznaš in veš, da rada pomagam, če le lahko. In te bom še spomnila na to, če želiš, seveda. Tudi v realni, konkretni situaciji. Samo, da ne boš potem jezen name? ;) Pa četudi boš, te bom spomnila, da nimam jaz prav nič skupnega s to tvojo jezo. Da sem samo piknila nekam, kamor je tebe zabolelo. Ampak zabolelo je zaradi tebe in ne zaradi mene. In se bom potrudila, da tvoje jeze ne bom vzela osebno. Uf, težka bo… :) In saj veš, da vedno pravim – vsi smo vsem učitelji in vsi smo vsem učenci… In če se ti od mene lahko nečesa naučiš, bodi prepričan, da se tudi jaz od tebe lahko česa naučim. Tako kot od vsakega, ki mi prekriža mojo pot. In tako, kot mi je prav vsakdo na nek čisto določen način darilo na moji poti… m. |
|
Title: Re: JEZA Post by rozika on 08.09.2002 at 12:32:49 Quote:
Tkole pa v vzuhu kar toplo rata, še ne samo pr´src... a zdej bi pa Miška, da´b ena čustva, k´ v taki veličini izbruhnejo, se ti ne zdi, da, mela mal drugač osnovo, kot s´pa pol v tem postu zgoraj naprej zapelala... no, lahko se pa tud mot´m... ;) včas´h pa že kar kakšen k´p krompirja tud prov pride... ..pa na krožniku tud..uf madona, da se´m nau zažgal zdej.. |
|
Title: Re: JEZA Post by SeK on 08.09.2002 at 12:46:11 Amstel wrote on 07.09.2002 at 18:35:04:
Ej, se pa res strinjam s teboj Amstel. Mislim da je to problem cel zahodne Evrope in tudi Amerike. Da se ne zavedajo svojih čustev. Saj če beremo študije o alkoholizmu spoznamo da je bistveni problem navadno povezan z nezavedanjem svojih čustev, z neprepoznavanjem svojih čustev. Tisto o jezi in žalosti bi pa še potenciral. Na zunaj je žalost, pod njo je jeza, in še bolj notri je strah. Pa še kaj bi se verjetno našlo. Vendar je za zdravo življenuje potrebno poleg zavedanja čustev in njihovega prepoznavanja, odgovoriti še na temeljna življanjska vprašanja. Kdo sem jaz? Od kje prihajam in kam grem? In kaj je tisto, kar mi daje največjo življenjsko srečo. Iz svoje izkušnje povem, da se v vsakdanjem razmišljanju s svetim pismom, lahko še bolj srečam s svojimi čustvi. In si odgovorim na vprašanja svojega bivanja. In najpomembnejše se mi zdi, da se v premišljevamnju Jezusovega življenja lahko postavim prav v dogodke izpred 2000 let. In Jezusus zaupam vse to kar mi teži. In glej ti to? Že sedaj se ob stiku z Jezusom veselim trenutka ko bom odšel k Jezusu in se za večno z Jezusom veselil. Devica Marija, danes je tvoj praznik. Hvala ti, ker tako materinski skrbiš zame. Glej, priporočam ti sestro Amstel, prosi tudi zanjo. Na tvoj praznik te prosim da bi se razodela tudi vsem ostalim na tem forumu. Amen. |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 08.09.2002 at 13:23:19 wrote on 08.09.2002 at 12:32:49:
Rozika, mi je žal, ampak ne razumem čisto dobro tvojega vprašanja? Naj bi najprej povedala nekaj, potem pa to obrnila? Ne vem, kje. Po mojem ima vse rep in glavo. Če si se ti vmes zgubila, povej. Jasno definiraj, kaj in kje ti ne gre skupaj, pa ti bom z veseljem še enkrat razložila. In če ti smatraš, da je bolje imeti kakšen kup krompirja na zalogi… Zaradi mene - kakor želiš. Je to tvoja izbira in tvoja odločitev. Moja izbira je bila pač drugačna. m. P.S. Pa upam, da za kosilo niste imeli zažganega krompirja. ;) |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 08.09.2002 at 14:38:58 SeK wrote on 08.09.2002 at 12:46:11:
:D OK. |
|
Title: Re: JEZA Post by m on 03.12.2003 at 15:07:56 evo, sem izbrskala en zanimiv topic... precej aktualen zame trenutno... ::) me pa zanimajo izkušnje, kaj 'naredite' s svojo jezo? |
|
Title: Re: JEZA Post by pevka on 03.12.2003 at 16:13:38 Ne vem več... Že dolgo je na vso srečo, nisem občutila... Uživajte! |
|
Title: Re: JEZA Post by Lance on 03.12.2003 at 17:27:30 m wrote on 03.12.2003 at 15:07:56:
Ko je lepo vreme, jezo utopim s kolesarjenjem. Ko je slabo vreme pa: - obisk pri prijateljih - ogled dobrega filma - umirjanje in reiki - grem s kom na pir - rečem par zelo sočnih - sprostim jezo nad kom drugim (če mi kdo v nepravem trenutku teži) - .... |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 03.12.2003 at 20:50:19 M., lahko ti povem, česa ne počnem več, ker sem ugotovila, da mi škodi... :P - ne kričim več v avtu ;) - ne jočem več, ko sem jezna (žalost zamenjala za jezo) Kaj pa ja. Ma enostavno čutim. |
|
Title: Re: JEZA Post by miriam on 03.12.2003 at 21:50:36 m wrote on 03.12.2003 at 15:07:56:
V bistvu sam redko kdaj jezna, ko pa sam pa jezo ponavadi potisnem globoko v sebi in redkokdaj kdo sploh opazi na meni da nekaj ni v redu. Samo pa sam opazila da potem ko se preveč tega nabere v meni izbruhnem in je potem najboljše za mene in okolico da vsedem v avto, navinem muziko in urlam na vsakega ki naredi kakšno koli malo napako. Vcasih pa se branim z sarkazmom in ironijo. |
|
Title: Re: JEZA Post by aryan on 04.12.2003 at 11:24:59 m wrote on 03.12.2003 at 15:07:56:
probam po svojih zmoznostih primarno odstranjevat vzrok jeze. ce pa se ta pojav med fazo prakticiranja pa jo lahko tudi pravilno uporabis, preusmeris, kanaliziras... |
|
Title: Re: JEZA Post by lola on 05.12.2003 at 09:14:29 Če okoliščine dopuščajo (če nisem v službi ali kje), kričim. Dokaj primitivno, ampak sprošča. Kasneje pa seveda razmislim o razlogu, kaj bi lahko naredila, itd. Če pa okoliščine ne dopuščajo kričanje, mi jeza kar še nekaj časa obleži v želodcu, žal. Ne vem še, na kak način naj to razrešim. |
|
Title: Re: JEZA Post by aryan on 05.12.2003 at 09:24:09 vzrok jeze je vedno neka neizpolnjena zelja. zato se budisti hocjo osvobodit vseh zelja/aktivnosti in s tem dosezt mir. ker pa se to prakticno sploh ne da dosezt, ampak se lahko temu le postopoma blizajo, cilj dokoncnega miru pa se jim stalno izmika so tud oni na konc notranje mal jezni. je boljs poiskat drugo resitev. ne zanikat zelja, ampak imet pravilno zeljo/aktivnost, iskreno zeljo po sluzenju Boga. s tem dobis tko dokoncni mir kot tudi zadovoljstvo in izpolnjenost. |
|
Title: Re: JEZA Post by Iga on 06.12.2003 at 03:02:58 Na žalost še vedno preveč tlačim. Ker kao, ne želim okolice obremenjevati s svojo jezo. :-/ |
|
Title: Re: JEZA Post by kreden on 06.12.2003 at 04:12:46 Prijatelji so zato na svetu, da se lahko s kom skregaš. ;D ;D ;D ;D ;D |
|
Title: Re: JEZA Post by Amstel on 06.12.2003 at 12:17:56 wrote on 06.12.2003 at 04:12:46:
Še res je. Dobro se skregati in dobro pobotati... ;D |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 06.01.2005 at 08:46:06 O, pa sem našla topic na temo jeze. :) Torej- problem: Kadar človek odrašča z občutkom, da je izražanje jeze nevarno (ker prinaša izgubo njemu pomembne osebe napr.). In se tale vzorec navzven manifestira na naslednje načine: - kot zatajevanje jeze - namesto jeze žalost, prizadetost, obup.... in podobna čustva - ko pa je poseg v njegove meje le prehud in tlačenje več ne pomaga, pa kot pretirani izbruh jeze in praviloma tudi prekinitev odnosa z dotično osebo. Kako pristopiti konstruktivno k tovrstnemu problemu? |
|
Title: Re: JEZA Post by titud on 06.01.2005 at 09:23:05 Lilith wrote on 06.01.2005 at 08:46:06:
Treba je ozvestit, da jeza ni negativno čustvo, ker negativnih čustev samih po seb ni, ampak jim tak negativni vrednostni pomen dajemo sami: http://www.pozitivke.net/article.php?story=20021213123203989&query=titud Če jeze sam ne jemljem kot negativno čustvo, pol nisem obremenjen s tem, da z izražnjem jeze druge prizadanem, jih žalim, jim hočem slabo.... Tak način izražanja moje jeze vpliva tudi na druge tako, da moje jeze ne jemljejo za negativno čustvo in reagirajo na mojo jezo pozitivno. Ker regirajo pozitivno, me utrjujejo v prepričanmju, da je moja jeza pozitivno čustvo in mi jo zato ni treba tajit. Ker je ne tajim, jo izražam le toliko kot je za moje čustveno ravnovesje oz. duševno zdravje nujno potrebno. Začet je veskakor treba pr seb. Začnemo pa lahko magari tko, da jezo drugih ne jemljemo kot negativno čustvo, naprejeno proti nam. Tko da tud če začnemo pr seb, so nam drugi v veliko pomoč oz. se brez njih lastnih negativnih vzorcov ne moremo spucat. |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 06.01.2005 at 09:33:14 jeza je vedno posledica neizpolnjene zelje ali obljube. zelje so vecne in ce si zelimo nekaj, kar nas ne more izpolnit je naravno, da bomo jezni in s tem nasilni in s tem skodoval tko sebi kot drugim. zanikat zelje ali jih potlacit pa je spet druga oblika neizpolnjenosti, ki spet vodi do jeze itd. prakticno izkorenint jezo se da samo in le tko, da postanemo popolnoma izpolnjeni. to pa lahko dosezemo takrat, ko delujemo (zelimo) v skladu z naso pravo-identiteto. |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 06.01.2005 at 09:40:34 Madan Gopal Das wrote on 06.01.2005 at 09:33:14:
Osebno menim, da je jeza potrebna in celo v samozaščitniški vlogi, tako da je ne bi eliminirala. Bolj me zanimajo konstruktivni načini izražanja jeze. Titud je podal dobro izhodišče, vendar se mi ustavi pri naslednjem. Verjeti, da nam drugi z lastno jezo nič slabega nočejo....vse lepo in prav, kaj pa če ne gre zgolj za jezo, ampak za kaj drugega (sovražnost, nagajanje, zlonamernost....) A ni potem verjeti, da ti drugi nič slabega noče, ob dimetralno nasprotni objektivni realnosti, samodestruktivno dejanje? Seveda se tu pojavi še problem lastne percepcije tujih motivov.... :-/ |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 06.01.2005 at 09:50:11 Lilith wrote on 06.01.2005 at 09:40:34:
ja, mas prav. ce delujes iz svoje prave-identitete, je jeza lahko popolnoma konstruktivno uporabljena za samo-zascito te identitete. ce pa jezo uporabljamo za zascito nase zmotne-identitete, pa smo nasilni najprej do pravega-sebe, pa se do vseh ostalih, ker smo slab zgled. |
|
Title: Re: JEZA Post by Devi on 06.01.2005 at 10:09:25 Lilith wrote on 06.01.2005 at 09:40:34:
v bistvu take stvari govorijo o njihovem trpljenju, pa njihovi negotovosti, stvareh, ki njih tolko žrejo, da morjo tak ravnat, groznem strahu, ki jih drži, da se odzivajo na tak način, hudi neizpolnjenosti in nezadovoljstvu do sebe takih ljudi, ki tolk iz ega ravnajo, težko s kakim pogovorom orazumiš in dostkrat se izkaže za brezplodno tud to, da jim zelo dosti pozornosti izkazuješ in jim hočeš pomagat al pa jim razložit svoje nagibe, saj tvojo energijo porabijo za utrjevanje in upravičevanje svojih reakcij. Po moje jim je najboljše meje postavit pa jim brezpogojno in zares zasikat, ko začnejo silit čeznje, da se jih naučijo spoštovat njih pa sprejet take kot so, do njih začutit sočutje in strpnost glede drame, ki se jo grejo in jim dat mir v igri, ki jo igrajo dostkrat se zgodi, da ljudje, ki jim daš mir, največ razmislijo in najhitreje odnos do tebe spremenijo |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 06.01.2005 at 18:05:37 Devi wrote on 06.01.2005 at 10:09:25:
Ful dobro si tole povedala. Danes sem imela sanje, ki so ponovno sprožile moje razmišljanje o jezi oz. je bilo skozi njih moč razbrati tole popotnico - da je izražanje jeze nevarno. Šle so pa tako- pred neko gostilno je stal otroški voziček z dojenčkom in vse je bilo pobruhano okrog. Jaz sem postala tako jezna, da sem šla v gostilno in mamo tega otroka (ki je popivala notri) ful nadrla, kako da se obnaša. Ženska pa je začela streljati name in to tako, da se je bilo prav težko ubraniti in kar trajalo je- kot da bi to bila neka njena misija, kot da ne bi šlo zgolj za afekt povezan s samim dogodkom...In res, skozi sanje sem se jasno zavedala, da je ta ženska ljubosumna name - torej jo je gnalo vse kaj drugega (trpljenje, negotovost....) kot zgolj moje posredovanje zaradi zapostavljanja otroka. |
|
Title: Re: JEZA Post by Devi on 06.01.2005 at 22:55:46 Lilith wrote on 06.01.2005 at 18:05:37:
ja, treba je najt razlog za izbruh tega, kar tiščiš v sebi slaba vest je slab razlog ljubosumje je dost boljši sprožilec, pa še marsikej druzga dostkrat nisi sploh kriv, da se v enem nekej sproži, si mu sam priložnost ponudil, da vrže iz sebe eni skos take priložnosti iščejo ker ne morjo v sebi nosit tolk bolečine pa gneva eni pa se jim skos izogibajo, ker se bojijo, kaj bo prišlo ven po moje modrost ni v tem, ali izbruhnit ali se zadržat, ampak v prepoznavanju in zavestni izbiri prave reakcije, ko do nje pride v bistvu je lahko jeza zelo dober prijatelj |
|
Title: Re: JEZA Post by titud on 07.01.2005 at 12:13:48 Lilith wrote on 06.01.2005 at 09:40:34:
Sovražnost, zlonamernost in druge negativne vrednostne sodbe o nekom/nečem imajo s samo jezo ravno toliko veze kot z vskakim drugim čustvenim stanjem. Čustveno stanje je lahko negativno ali pozitivno vrednoteno šele glede na našo interpretacijo tega stanja oz. od tega, v kakšen namen to čustveno stanje 'vprežemo'. Zato tud tle gor tolk govorimo o pomebnosti namere/nameravnaja. Tko da v principu smo po moje sposobni jeze z namenom sovraštva v bistvu enako kot smo sposobni tudi jeze z namenom nardit nekomu veselje. Si ne bi upal določit, kaj je tisto objektivno, ki določa kaj je (samo)destruktivno. Arhetipska mitologija to mejo med destruktivnim in preobrazbo (npr. mit o narcisu) več ali manj relativizira, ponovno jo vzpostvlja le vsakokratna morala (religiozna ali posvetna), ki posamezniku brez stika s svojo dušo čustvena stanja obarva tako 'pozitivno' kot 'negativno'. Precepcija tujih motivov pa je itak problem projekcije naših lastnih (hotenih in nehotenih) namenov. |
|
Title: Re: JEZA Post by Robi on 11.01.2005 at 07:03:25 Quote:
Življenja nikoli ne bomo mogli sprejeti takšnega, kot je, ker bi potem morali biti brez prepričanj. Prej ali slej pride kaj, kar je v nasprotju z našimi pričakovanji. Mislim, da se pod "sprejemanjem" zelo pogosto skriva tlačenje. In to zaradi prepričanja, da je jeza negativno čustvo ali zaradi vzgoje, saj starši sigurno niso marali, da smo se, kot otroci jezili in so zahtevali, da sprejmemo svet oz. njih takšne, kot so. In ta želja sedaj, da se ne bi jezili in da bi sprejeli svet, takšen kot je, je le odsev tega vcepljenega vzorca. |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 11.01.2005 at 09:34:11 titud wrote on 07.01.2005 at 12:13:48:
Problem te teze oz. njeno dvoreznost vidim predvsem tam, kjer služi kot argument, s katerim lahko človeka "odpravimo", češ da je vse le njegova projekcija, mi smo vendar krasni. Ob tem pa nam je bolj (ali manj) jasno, da s tem argumentom zgolj manipuliramo. |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 11.01.2005 at 09:36:01 Robi wrote on 11.01.2005 at 07:03:25:
Ja, in posledično destruktivno izražanje "jeze" v smislu agresije navznoter (ali navzven ob trenutkih preboja ali v situacijah premeščanja). |
|
Title: Re: JEZA Post by titud on 11.01.2005 at 12:29:03 Lilith wrote on 11.01.2005 at 09:34:11:
Človeka že lahko "odpravimo" s tem argumentom, samo zase pa s tem nismo nč naredl. Dejstvo je, da se na nas ni projeciral brez povoda in da moramo pr seb (tud s pomočjo njegove projekcije) razvozlat, s čim smo ga iritiral. Brez projekcij nam ne bi blo dano pr seb odkrivat, s čim iritiramo druge oz. v čem je razlog, da nad nami stresajo svojo jezo. Ne moremo bit krasni samo zato, ker naj bi si bli drugi sami krivi, da se jezijio na nas. Projekcije ne smemo jemat za razlog, ampak za posledico. |
|
Title: Re: JEZA Post by titud on 11.01.2005 at 14:27:07 Po moje se moramo itak zmerom vprašat, čemu služi hendalnje s čustvi, jezo npr. Če so občutja ključni medij vzpostavljnja osebnih meja vsakega živega bitja do naravnega in socialnega prostora na samoumeven način, ki ne zahteva empatije in mislene refleksije, potem so čustva ključni medij vpostavljanja odnosa do samega prostora, ko se bitje sprašuje o tem, kaj različni vidiki prostora pomenijo za njega na kontinuumu dobrega in slabega. V primeru čustvene zaznave gre za zmožnost empatičnega vživljanja v druge, za občutljivost prepoznavanja različnih čustvenih stanj v socialnih odnosih z drugimi ljudmi, zato so čustva mutidimenzioanlna in kompleksna. V njih sicer gnezdi najvišja hirerhaična raven doživljanja primarnega sveta, mišljenje, ki pa je transparentno, razumsko enodimnezionalno in s tem v bistvu enostavnejše od čustvovanja. Naša čustvovanja tako po pravilu gnezdijo v samoumevnosti naših (biloško pogojenih) občutenj, v svojem mišljenju pa bi bili povsem izugubljeni, če ne bi naš čustveni repertoar sprejemal vsakdnjih odločitev na temelju naših predstav o dobrem in slabem. Tko da pri hendlanju s čustvom kot je jeza smo spet pri namenu, s katerim se določa oednos do določenega čustva. Vzhodnjaški pristopi izražajo zaupanje in samoumvenost naših (naravnih/biloško danih) notranjih občutij, na katera je edino varno uglaševat naša čustva, zahodnjaški pa prisegajo na njihovo podrejenost raciu. |
|
Title: Re: JEZA Post by t on 19.01.2005 at 02:00:30 Amstel wrote on 06.09.2002 at 15:10:18:
Čustvo - pozitivno pa negativno, ja popolnoma odvisno od nas in od tega, kaj smo, oziroma po čem se merimo. Kreganje nikakor ni edina posledica jeze. In jeza je lahko zelo uporabna. Je ni živali, ki bi si drznila spopad z jezno opico (še sloni odidejo). Jeznim opicam se lahko samo umikaš! (vse skupaj utemeljeno na resničnih zgodbah, tako kot jih piše življenje samo) uživajte! |
|
Title: Re: JEZA Post by TAi on 01.02.2005 at 23:56:01 ...in potem se okopljem v svojem lastnem miru. Uživam življenje takšno kot je in mislim da vem. In potem mi klapa fantinov napade 14 letno hči. S prijateljico odhajata z večernega treninga in fantje se ju lotijo s kepami. Domov pride zabuhla, rdeča, objokana in razočarana. V očeh ji preberem, v srcu začutim in že sem v avtu in iščem fantine. Lovci postanejo plen. Belo postane črno. Kaj je zdaj prav? Pobom je prav vseeno če reagiram preko šole ali policije. Prav nič jih ne zanima. Svoje početje bodo nadaljevali, kakor dolgo bodo v to verjeli. Napadajo predvsem nemočne, torej stare onemogle in pa mlade pupce, saj verjamejo da je to ena od oblik približevanja. Cigani imajo to enostavno rešeno; oni "za svojo kri ubijajo". Sam tega sicer ne bom storil, da pa bom vsakega posebej stresel iz hlač, je edini fokus, ki je od začetnega miru ostal. Zdaj pa mi podajte alternativo, saj nasilje rodi nasilje. |
|
Title: Re: JEZA Post by Kali on 02.02.2005 at 01:42:51 draga Tai, naj se sliši še tako neverjetno, ampak nekje v sebi dobro veš kaj je prav in kaj moraš... in če si že pogruntala, da nasilje rodi nasilje.... kaj boš naredila? ;) v takšnih trenutkih je zaupati težko, ampak a sploh še kaj ostane razen upanja? tudi to bo minilo vsakdo od nas je pomemben, in pomembno je kam nekdo daje energijo... a boš lovila mulce z brzostrelko čez pol mesta? al bi mogoče raje se pogovorila s hčero? in oprostila sebi? mogoče bi si skupaj ogledali Neverland? možnosti je v tem svetu neskončno, izbira pa čisto tvoja... veliko sreče, edino ljubezen prevlada |
|
Title: Re: JEZA Post by Devi on 02.02.2005 at 10:06:30 tai wrote on 01.02.2005 at 23:56:01:
men je glede tega zlo globoko ostala ena zgodbica, ki jo je siaj enkrat zapisala siaj wrote on 06.02.2004 at 12:39:32:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?action=display;board=prijateljstvo;num=1076025015;start=30#34 |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 02.02.2005 at 11:07:48 Jaz sem tud težko spopadam z jezo, skoraj nemogoče je. Ko začutim impulz jeze, ponavadi, če se mi zgodi krivica, mi razbija srce in hkratno popade en strah, skupaj s prizadetostjo. Ko hočem svoje povedat, me dotična oseba preglasi... Potem pa v trenutku..kar besed mi zmanjka. In nastopi eno stanje sprejemanja realnosti...obarvano z upanjem za vnaprej, češ,saj ni res,saj se bo uredilo in na tak način lažem sama sebi, ker ne morem sprejet dejstva,da oseba nikoli ni imela namena vrnit mi tistega denarja(in ne gre za 20 čukov!) Opeharila me je za denar, sposodila si je, vem,da ga zdaj ima in bi lahko vrnila,zdaj pa zapravlja pa hodi okrog, pa kupuje. Potem sem še od drugih slišala,da si rada "sposoja". Sem bla pač naivna,tega dejanja zdaj ne morem izbrisat. Razjezi me pa vsakič znova!!!, kadar mi obljubi: jutri bom to uredila, ne skrbi, dobiš 1.obrok v vrednostnem pismu. In potem čakam na pošto in tega denarja nikjer. In že 3krat mi je to naredila! Že zdaj mi srce razbija, ne upam je poklicat,pa ji povedat,kar ji gre.Tako zelo sem jezna,da kar v sebi nekaj akumuliram v eno čudno nemočno umirjenost in jo pokličem, kaj je zdaj z vračilom, ona pa: Jao..zbolela sem...nisem mogla na pošto...jao..hčerka se mi ženi,ne morem...saj bo,saj bo, obljubim, zdaj ne morem,imam poslovno pot v tujino.. Jezi me njen odnos, da sem se pustila izigrat,pa ko me je intuicija svarila,da ne smem imet posla z njo, namesto da poslušam sebe, sem verjela tej osebi,ki mi je nek svoj dolg prikazala kot življenjsko nevaren zanjo. Občutek NEMOČI,ki ti ga jeza daje, ker nikjer ne morem pravice poiskat. Sem pa bla tako jezna nanjo,da sem že sanjarila,kako sem ji priletela na dom in ji dala par krepkih.Hvala bogu,da tega ne smem, ker drugače ne bi smela delat v tujino,ker moraš bit nekaznovan...Vse je za nekaj dobro. Danes je spet eden izmed tistih dni,ko ima ona prebliske,da mi bo vrnila 1. obrok...In zdaj čakam poštarja..srce pa razbija od jeze, ko vem,da nima namena vrnit. |
|
Title: Re: JEZA Post by Bardo_Thodol on 02.02.2005 at 11:53:16 Načela si zanimivo temo izposojanja (denarja) in jo navezala na naslovno temo jeze. Poznam nekaj takih, ki jim je izposojanje postalo način življenja, konec meseca si izposodijo, ko dobijo plačo ali penzijo sicer vrnejo, vendar si v naslednjem ciklusu spet izposodijo. Življenje imajo organizirano na obroke, vsaj tako že izgleda, kot da so se rodili ene štirinajst dni prezgodaj in to z isposojanjem not prinašajo. 8) Z enim takim sem opravil po hitrem postopku, ko sem mu dejal, da mi ni treba ničesar vračati, da pa tudi ne sme nikoli več priti po novo posojilo. Že davno tega sem se odločil, da ljudem v "stiski" dejansko nikoli ne posojam, ampak vedno podarjam. Če bo vrnil, bo, če ne pa tudi prav. Zaradi takega stališča tudi nisem priravljen dajati (večjih) posojil, sploh pa ne komurkoli. (Toliko že znam oceniti, ali gre za dejansko življensko stisko brez izhoda ali pa zgolj za preseravanje, kar je itak slučaj v večini primerov). Tako avtomatsko odpadejo vse nepotrebne sitnosti, pa tudi jeza. Morda bi pa to nevrnjeno posojilo vzela kot dober poduk in ker vsaka šola nekaj stane, ji lahko ta denar kar podariš in ga smatraš kot šolnino. V prihodnje pa bolj pazi ali nameravaš imeti z njo in njej podobnimi še kakršnekoli stike. |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 02.02.2005 at 12:04:30 tai wrote on 01.02.2005 at 23:56:01:
TAi, popolnoma razumem tvojo jezo in nisem ravno prepričana, da bo moj pogled na celo stvar pisan tebi na kožo. A vseeno… Se strinjam s Kali, ki je napisala, da nasilje rodi nasilje. In če nasilje ni ravno tvoja vrednota, če nasilje ni tisto, s čimer bi ti iskal mir v svojem srcu, potem poskusi pogledati na stvar z druge strani. Si ti, je tvoja hči in so nasilneži. Kdo ti je pomemben? Verjetno ti, prav gotovo tvoja hči, pa nasilneži? Verjetno so ti pomembni le toliko, ker so prizadeli tvojo hči, ki jo hočeš zdaj maščevati in nič več. Kam se boš torej usmeril? Po mojem mnenju vase in v svojo hči. V nasilneže pa le toliko, da boš poskušal ustaviti njihovo nasilje nad tvojo hčerjo. Kaj več, vsaj kolikor sem jaz razumela skozi tvoje pisanje tudi težko narediš – napisal si namreč, da je fantinom vseeno, če reagiraš preko šole ali policije. Čeprav jaz vseeno ne bi čisto zavrgla tudi te možnosti. Če je nasilje teh fantov res tolikšno in če res ogrožajo in napadajo ljudi, pri katerih se počutijo močnejši. Se mi pa poraja eno vprašanje: kje so starši teh fantinov? Misliš, da bi bil pogovor z njihovimi starši tudi strel v prazno? Pišeš, da ji prebereš v očeh, začutiš v srcu in že si v avtu iščoč fantine. Morda bi bilo bolje najprej objeti svojo hči, ji povedati, kako zelo jo imaš rad, se pogovarjati z njo o tem, kaj se ji je zgodilo, kako je to doživela, zakaj ji je hudo, kaj jo je prizadelo, … in jo poskusiti potolažiti? Morda bi le morala biti ona pred iskanjem teh fantinov? Čeprav je tvoja jeza na fantine popolnoma normalna in popolnoma razumljiva. In prav nič ni narobe, če jo čutiš in prav nič ni narobe, če jo izražaš. Le nekako bi bilo treba najti pravi način, na katerega jo boš izrazil. Po mojem mnenju ne bi bilo nič narobe, če jo izraziš tistim, ki so ti blizu, če jo izraziš in poveš tudi svoji hčeri, kako zelo si jezen na te male nasilneže. Morda se boš že po tem bolje počutil? Seveda se lahko odločiš tudi za to, da boš vsakega fantina posebej stresel iz hlač, kot praviš. Morda ti to celo prinese trenuten občutek zadovoljstva in miru. Vendar. Fantini bodo kljub temu nadaljevali svoje početje. Fantini bodo kljub temu napadali predvsem nemočne, torej stare in obnemogle. Fantini bodo še naprej napadali mlade pupce, saj bodo še vedno verjeli, da je to ena od oblik približevanja. Vprašanje je celo, če se bodo potem, ko jih boš ti vsakega posebej stresel iz hlač naslednjič namerno počakali prav tvojo hči. Ker nasilje rodi nasilje… in oni se vsekakor ne bodo maščevali nad tabo (saj se ne morejo, ker si v tem primeru ti močnejši), bodo pa za žrtev naslednjič prav zaradi tvoje reakcije poiskali prav tvojo hči? Jaz bi se verjetno bolj usmerila na svojo hči, na njeno doživljanje in na to, kako bi predvsem njo zaščitila pred temi malimi nasilneži. Če ne drugače, tudi poskrbeti za njen varen odhod na trening in vrnitev domov. Če hodi na trening skupaj s prijateljico, si lahko spremstvo razdelite z njenimi starši – enkrat ju pelje na trening eden izmed staršev, drugič drugi. In morda bi se bilo dobro z njo pogovarjati tudi o tem, kako se sama lahko zaščiti pred nasiljem teh fantov. Veš, tvoja hči ne bo večno stara 14 let in tebe ne bo vedno ob njej, da boš zato, ker bo njo nekdo prizadel, šel in raztural katerekoli nasilneže, ki jo bodo prizadeli. Ona se mora naučit tudi sama reševat probleme, postavljati meje, reči ne. Če starši rešujejo probleme svojih otrok, jim dolgoročno delajo slabo uslugo. Otroci se tako namreč ne naučijo reševati svojih problemov sami (saj jih namesto njih rešujejo starši) in tako v svojem kasnejšem obdobju vedno iščejo in potrebujejo nekoga, da rešuje probleme namesto njih. In s tem seveda ne želim reči, da je pri tebi tako – le malce sem še posplošila stvar... Nekako toliko za začetek. Poskusi razmisliti tudi o teh stvareh in se potem odločaj, kaj in kako boš naredil. Predvsem pa svoje jeze na te fantine ne tlači v sebi – izražaj jo, pogovarjaj se o njej. Le pravi način izražanja poskusi najti. Tak, ki bo konstruktiven predvsem zate in za tvojo hči... Pa srečno! |
|
Title: Re: JEZA Post by sinjeoka on 02.02.2005 at 12:26:40 zanimivo ... že spet smo pri sprejemanju nasilja po principu, sej noben ukrep nič ne pomaga ... nasilje pa rodi nasilje ... moja prva izkušnja z nasiljem sega v vrtec pri mojih 5 letih. Za svoja leta sem šla precej pozno v vrtec in pristala zaradi pomanjkanja prostora v 1 leto starejši že formirani skupini in me je že kar 1 teden doletelo ščipanje, brcanje in klofutanje drugih otrok (seveda med prizadevnim kofetkanjem vzgojiteljic, ki pri tem opravilu nikakor niso imele časa paziti na 5 letne mulce - stvar postavljanja prioritet v sistematizaciji delovnih zadolžitev najbrž) no in ko sem ene 3 dan prišla čist v buškah in opraskana domov z obljubo, da tja pa ne grem več, mi je moj fotr dal lekcijo, ki je uporabna še danes ... 1. Nikoli ne udari prva. 2. Zmeraj ljudi opozori, naj ti dajo mir kar se da prijazno. 3. Če ne zaleže udari s sredstvom in na način, ki nasprotnika dolgoročno onemogoči. Lekcija je bila praktičnouporabljiva že v naslednjem tednu ... rezimie je bil, da je najbolj zoprna vrstnica dobila 15 šivov na glavi jaz pa ene 3 klofute od vzgojiteljice Vzgojiteljica pa je imela opravke z mojim fotrom in inšpekcijo zaradi nasilja nad mano. Tista smrklja pa se potem ni več spravljala name. Mogoče bo kdo polemiziral ... "se je pa na druge" ... u bistvu tudi ne, ker je t'ršica dobila lekcijo o postavljanju delovnih prioritet. |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 02.02.2005 at 12:31:32 sinjeoka wrote on 02.02.2005 at 12:26:40:
a si zihr, da nis ti na zacetku prva udarila, da si vse skp sprozla... in se dons ze tezko ugotovi kdo je v bistvu napadalec in kdo branilec? |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 02.02.2005 at 12:41:37 Sinjeoka, tud jaz lahko to potrdim, sem pri delu vzgojiteljic v vrtcu na vasi videla,kako ravnajo v primeru nasilja kakšnega otroka nad drugimi.Ko je "pokasirani" jokal, so ga tolažile, da ni nič hudega!, pa da je ja velik fantek! Ko sem se vmešala in nahrulila malega nasilneža,je pomagalo samo za kratek čas in dobila sem lekcijo od glavne vzgojiteljice, da 'se naj ne bi na tak način vzgajalo, ker je obisk vrtca odvisen od naše prijaznosti do otrok in do staršev in če bomo takšni do otrok, SE BOMO ZAMERILI STARŠEM, kako vendar ne vem tega,da je vsem staršem njihov lastni otrok največ in pa,da si mi na vasi ne moremo privoščiti tega, ker se vsi ljudje med sabo poznajo in potem se ustvarjajo osebne zamere, zakaj bi moral imet probleme s kakšnim staršem, ko pa ni potrebno, je pa ja bolje, da se še naprej pozdravimo v trgovini in ob koncu maše, pa na drugih srečanjih, SAJ SMO VENDAR SAMI DOMAČI!! Tisti deček, 5 let star, je dnevno koga uščipnil, udaril z igračko itd...Pa so ga najprej skregale, pol pa pocrkljale z besedami: ti mali vražiček, bodi no pridkan,kaj si tak slabe volje,a?Boš povedal, pikec?No no, pojdi se tja igrat, ti jokajoči se pa nehaj cmeriti in mu DAJ TISTO IGRAČKO,ČE VIDIŠ,DA TI DRUGAČE NE BO DAL MIRU! In tako zaradi te permisivne vzgoje skuša otrokom,kadar so nervozni in napadalni, preusmerit pozornost in njihovemu nasilju zmanjšat pomen....samo zato,da se ne zameriš staršem. |
|
Title: Re: JEZA Post by Kali on 02.02.2005 at 12:43:47 sinjeoka |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 02.02.2005 at 13:21:16 Tai, tule bosta oz. sta že navzoča dva "main streama" pristopa k nasilju. Eni trdijo, da nasilja ne moreš preprečiti in da rodi novo nasilje. No, jaz se s tem ne strinjam. Osebno sem prepričana, da če imaš v sebi jasne meje, potem tudi veš, kdaj je treba te meje nasilnežu pokazat. In ga - kot je Devi tako krasno citirala- z vso svojo zbranostjo prav svinjsko na gobec užgat. (Pri tem je fajn biti le toliko previden, ta te šema ne bo potem do konca življenja po sodišču vlačila). Torej, ja, prepričana sem, da če streseš te fantine iz hlač, bo ena druga deklica tistega večera prišla domov brez poškodb. In že zato je vredno. |
|
Title: Re: JEZA Post by Bardo_Thodol on 02.02.2005 at 13:45:35 Problemov nasilja se ne da kar tako enostavno reševati v črno-beli tehniki (ali vedno se upreti z nasiljem - ali se nikoli upreti z nasiljem) , saj vsaka situacija zahteva malce drugačen optimalni pristop, predvsem pa malce soli v glavi. Na splošno in v grobem velja pravilo, da lahko krog nasilja prekine le močnejša stran. Če se namreč s kontra nasiljem upreš močnejšemu in za povrh še brezčutnemu nasilnežu, je zelo verjetno, da boš potegnil ta kratko, lahko si pa po najkrajšem postopku tudi ubit - in nasilje bo res prekinjeno, vendar spet s strani močnejšega. V vrtcu je v vlogi močnejšega vzgojiteljica, in zato so v njenih rokah vsi vzvodi, da nasilniška obnašanja prekine, čeprav na malce bolj nasilni način, kot je to običajno. Problem pa nastane, kadar se tudi vzgojiteljica ne počuti dovolj močne, saj so tu prisotni kao še močnejši starši, ki se jih zato boji ... v tem primeru moč staršev dejansko ni tako velika, kot zgleda in največ bo odvisno od moči karakterja vzgojiteljice in dejstva ali zna opravljati svoj poklic ali pa je le slučajno tam na kofetu in ji je službena prioriteta, da ji tega kofetka ne bo nihče odvzel ... |
|
Title: Re: JEZA Post by Devi on 02.02.2005 at 14:01:28 Miska wrote on 02.02.2005 at 12:04:30:
Ni to naslednja stopnja nasilja, ko je prvo nasilje že pokazalo svoje sledove in ostalo v tebi? Jest mislim, da lekcija mora prit, da se nekej, kar se ne zaveda svojga počtja ustavi. Mogoče sploh ne rabi bit nasilna, lahko sam kako pravo besedo rečeš al pa je že to da ga poiščeš pa si ga ogledaš, zadost. Sam čakat, da se samo od sebe kej zgodi, lahko predolg traja. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 02.02.2005 at 14:22:21 jeza, zamera.. to lahko vsak pripiše svojemu ubogemu jazu. ego noče bit ponižan in prestrašen, vse mora bit pod kontolo! kot sem zgoraj prebral, da so deklico kepali in itd.. že dolgo ne verjamem v naklučja in, da so krivi drugi. ko sem obiskoval 2.klass sem bil pretepen od množice starejših. sledilo je marsikaj, jeza, strah, maščevanje. nato sem bil v nenehnem krogu takšnih posledic. sedaj vem, da sem bil krivec absolutno sam. imel sem vzorec: jaz sem nekaj več od drugih-frajer, in nesprejemanje moralno drugačnih. z temi programi v sebi sem privlačil takšne ljudi, ki so mi te vzorce "želeli" pokazat.. če ima človek vse pri sebi pošlihtano, ne bo doživel nobene drame več. res pa je, da je takšnih ljudi izredno malo. dokler smo še v naši karmi, vzroku - posledici, še bomo prihajali v stik z takšnimi in drugačnimi izkušnjami.. P.S. človek najhitreje raste k poti samorazvoja, da išče probleme v sebi in ne drugih. in poiskuša svoj um natrenirat, da bo sprejemal od A - Ž.. le tako lahko naredi nekaj sebi v prid . kolikor jaz opažam, največji problem vsega skup je to, da človek sprejema samo tisto za kar misli da je prav. z ostalim, kar pa čuti in ve globoko v sebi da je prava pot, pa jo zatira in se bojuje zoper nje... |
|
Title: Re: JEZA Post by lola on 02.02.2005 at 14:29:09 nomad wrote on 02.02.2005 at 14:22:21:
Pa smo spet pri enem in istem: nasilneži niso nič krivi, krive so žrtve. Zdaj pa naj vendarle tiste smrklje, pa oni paglavci v vrtcu pri sebi pošlihtajo, potem ne bodo imeli nobenih težav več. (upam, da je jasno, da je to mišljeno sarkastično) |
|
Title: Re: JEZA Post by Bardo_Thodol on 02.02.2005 at 14:41:17 lola wrote on 02.02.2005 at 14:29:09:
Saj dejansko niso krivi, še manj so krive žrtve, žrtve s(m)o pa itak vsi. Mačka ubije miš - ali je kriva ali ni kriva? Ni kriva!! Vendar, če bi bil miš, bi ji vseeno poskušal na vse možne načine preprečiti, da me ujame ... |
|
Title: Re: JEZA Post by t on 02.02.2005 at 14:41:22 sinjeoka wrote on 02.02.2005 at 12:26:40:
Zanimivo, da sem bil deležen podobne lekcije, samo v dveh točkah: 1. ne težit 2. če ti težijo, vzemi tadolgo palco in udari in življenje je bilo precej bolj zanimivo 8) uživajte! |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 02.02.2005 at 14:42:48 jz se strinjam z nomadom... in tud glede tega, da to kar je napisal razumejo in zivijo le redki. sam majo pa mir... in zelo zelo svetlo prihodnost. |
|
Title: Re: JEZA Post by db on 02.02.2005 at 14:51:54 + `privlači` + - `privlači` - ? ..nekaj takega je meni tudi jasno. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 02.02.2005 at 15:06:08 hm, kje smo :)? jaz sem tukaj in sedaj! 8) kriva je vzgoja celotne civilizacije. najbolj krive pa so tradicionalne družine, te že od vsega začetka uvkalupijo otroka.. klošar gre oropat trgovino. zadnja možnost mu je, da bo poskrbel za ostale člane družine. apmak, dobijo ga, in policija ga vrže v zapor.. njih ne zanima koliko ljudi bo zaradi tega stradalo in trpelo. njih zanima, da vse štima po njihovem vrstnem redu - zakonu..njim je vseeno, za tega starca. pravijo: "damo te v zapor in vse je lepo in prav" niti ne sanja se jim, da z tem, ko so ga vrgli v zapor so ogrozil njegove člane, ki bodo prisiljeni delat še večje pizdarije okol. za sistem smo mi ovce oni so pa naši pastiri. njim je glavno, da je vse lepo in prav, tisti kateri pa so "zgaga" tiste pa vržejo npr.v zapor. to za otroka, hm. otoci so zelo zelo intelegentna, senzibilna..itd.. pametna bitja, le treba se je malo potrudit in jih probat razumet. ne razumemo jih ker smo v lastnih vzorcih.. eeh,kaj ti jaz bluzim. star komaj 21 let :) zeloo cool knjiga,. Osho - otrok nove dobe še to bi dodal: človek, ki ubije človeka, ga obsodijo na dosmrtno. in drug jih v vojni ubije 1000. njega pa slavijo in spoštujejo. vojak postane legenda.. bi mi lahko kdo prosim povedal kje je med tema dvema razlika?? |
|
Title: Re: JEZA Post by Miska on 02.02.2005 at 15:08:05 Devi wrote on 02.02.2005 at 14:01:28:
Če bi se TAi za to odločil, potem ja – potem bi bila to verjetno naslednja stopnja nasilja, v tem primeru TAi-ja nad malimi nasilneži. In jaz se resno sprašujem, ali bi to kaj pomagalo. Ena izmed možnosti je sicer res ta, da mulčki potem ne bodo več nadlegovali punčk in ostarelih, nemočnih ljudi. Vendar se jaz bojim, da je to žal zelo malo verjetno. Druga možnost, ki pa je vsaj meni tule nekako bolj oprijemljiva, pa je ta, da TAi s tem žal ne bo dosegel željenega. Policija očitno ne naredi nič, šola očitno ne naredi nič, njihovi starši vprašanje, kaj naredijo… in zdaj bodo mulčki s tem, ko jih bo TAi stresel iz hlač pa kar dojeli, da nasilje ni good? :o In, Devi – nikakor ne zagovarjam, da je dobro samo čakat, da se samo od sebe kaj zgodi. Če si me dobro prebrala, boš videla, da sem napisala, da je treba nasilje ustavit. Zdaj - kako in kakšen način bi bil primeren, je pa odvisno. In v kolikšnem obsegu lahko to stori TAi sam. Samo z nasiljem vsekakor ne (razen, če ga je potrebno uporabiti, da zaščitiš samega sebe). Če bi se TAi recimo znašel tam v trenutku, ko se je klapa mulcev spravila nad njegovo hčerko in jo recimo pretepala, ona pa se ni zmogla/znala branit – hej, hvala Bogu, da bi jo zaščitil – magari z uporabo svoje sile. Samo uporaba nasilja po mojem mnenju namreč pomeni le trenutno ustavitev le-tega. Prekineš pa začaranega kroga s tem ne. Začarani krog bi se v tem primeru prekinil le, če (in ko) se bodo mulčki sami zavedli in ugotovili, da nasilje ni good za reševanje njihovih problemov. In tukaj lahko TAi sam žal bolj malo naredi. Če se mulčki sploh bodo zavedli, seveda... Veliko ljudi do tega spoznanja žal nikoli ne pride... |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 02.02.2005 at 15:11:18 nomad wrote on 02.02.2005 at 15:06:08:
odvisn iz kje pogledas. res, da se iz enga gledisca jasno vid, da med njima ni nobene razlike. ampak na tem glediscu je tezko dolg casa ostat, ceprav je mir. itak pa to ze sam ves. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 02.02.2005 at 15:12:39 wrote on 02.02.2005 at 14:51:54:
meni se zdi da + privlači - npr. jaz sem ubogi jaz. strah me je gangsta scene in bojim se jih. avtomatsko bo okolje mi pošiljalo takšne - gangsta ljudi, da bom jih poiskušal razumet, sprejet in iti mimo njih.. tako si jaz vsaj inerpretiram |
|
Title: Re: JEZA Post by t on 02.02.2005 at 15:16:15 nomad wrote on 02.02.2005 at 15:06:08:
V kvaliteti in kvantiteti. Ponavadi pa tudi v odgovoru na zakaj? uživaj! |
|
Title: Re: JEZA Post by lola on 02.02.2005 at 16:40:38 nomad wrote on 02.02.2005 at 15:06:08:
Če si tukaj in sedaj, potem pa odpri oči in se ozri okrog sebe! Quote:
Jao, jao, jao ... Klošarji ponavadi fehtajo, pa svoje familije (če so jo imeli) že dooolgo vidli niso, kaj šele da bi jim kaj prispevali k proračunu. V zaporih ne sedijo ubogi stari sestradani reveži, ki so kradli kruh. V zaporih sedijo tisti, ki si to zaslužijo. Glede na tvoj način razmišljanja in sklepanja te razumem, da ljudje pač naj kradejo, če nimajo za jest. Ne bi morda šli delat? Sicer pa v naši državi ljudje ne umirajo od lakote. |
|
Title: Re: JEZA Post by Kali on 02.02.2005 at 17:24:48 ;) |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 02.02.2005 at 18:31:17 16:40:38 lola Quote:
žal, bil sem in sem tukaj in ne rabim se zbegano ozirat naokol.. 8) Quote:
pomoje si noben ne zasluži zapora. tak človek bi rabil tapravo vzgojo, zavest in zdravljenje..vsak se rodi moder in svet, a ga družba, familija zaznamuje - v krimininalca, reveža..zato se bi pomoje pri teh ljudeh moral vzet drugačen pristop načina dela.. a tako ti to praviš,. tako govori tudi politika. njih boli kurac za zapornike in ostalo revščino sveta. njim ni, da bi se to zaustavilo in poučilo takšne ljudi. preprosto gledano, oni so na visokem položaju mi na zeloooo niskem.. to bi trebalo znormalizirat.. če bi imeli vsi enake pravice in nekje enak odstotek osebne lastnine (in še druge stvari ki so) , kje bi potem bila lakota, kraja, nasilje.. ampak družba se tega boji, zeloo težko jim bi bilo odit iz svojega denarnega naslonjača EGA..zelo težko..rajši takše ljudi, ki so problem, vržejo v ječo kot pa da bi jim posvetli pozornost in tapravo zdravljenje. in še mnoogoo mnogo takih in drugačnih reči obstaja... prihaja pa nova doba in morda - upam da bo kakšnen prebujen človek upal dvignit ves prah sveta... |
|
Title: Re: JEZA Post by Kali on 02.02.2005 at 18:47:24 ;) ;D |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 02.02.2005 at 19:08:46 nomad wrote on 02.02.2005 at 18:31:17:
uuu, nomad, d'best...jaz že komaj čakam na novo dobo...bom takoj job pustila, pa kradla na okoli, pa folk napizdovala, pa če se mi bo glih prpeljalo bom še kakšnega zmasakrirala...jaz, uboga žrtev življenjskih okoliščin, ki me boste ti in tebi podobni po božje častili... Mater, ej, to bo pravi žur. (sarkazem, da ne bo kake pomote ::) ) |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 02.02.2005 at 19:32:19 Jaz pa ne mislim,da se vsakdo rodi moder in svet, ampak se rodimo fokusirani na svoje potrebe po zadoljevanju, kot dojenčki smo popolnoma "egoistični", doživljamo sebe kot center in ne ločimo potreb sebe od naše mame. Primarna socializacija v zgodnjih otroških letih in kasneje je tista,ki preko omejitev, učenja sodelovanja z drugimi, učenja pravil, omogoča, da smo pripravljeni bit dobri,pa preko izkušenj z drugimi, pri nekaterih pa socializacija, vzgoja, kaj je prav in kaj ne, nima prevelikega učinka, ker so se že rodili ali podedovali s trmo, ali jim je bila privzgojena, ker se jih je obravnavalo kot center še naprej in razvajalo in so tud v odrasli dobi manj zmožni ematije z drugimi in s tem prizadeti druge, iti preko trupel za včasih sebično zadostitev svojim ciljem. Sama ljubezen brez omejitev nič ne koristi, nekaj odpovedi mora biti, če naj zraste uravnovešena osebnost. |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 02.02.2005 at 19:42:43 Glede na izkušnje z otroci v šoli, čeprav ni topic o otrocih, (pa saj je vseeno, kar se nas trdo oprime v otroštvu, je kasneje težko spremeniti), so imeli izpade jeze in hudega nasilja nad drugimi tisti otroci,ki so večinoma živeli brez očeta in so jih mame na vse pretege razvajale in se zbale nad vsakim otrokovim nezadovoljstvom - če on zavrača vsako drugo hrano, razen mesa in čokolade, so ga prehranjevale samo s tem. Če ni bilo kaj po njegovem,se je trmasto jezil in se metal po tleh, pri 8, 9 letih...Samo zato, ker se je naučil,da lahko doseže čisto vse,če ne sprejme pravil igre drugih, vrstnikov, odraslih in vztraja pri svojem in pri tem je prav nezmožen ematije z drugimi in koga tud poškodovat,samo da je po njegovem. Nomad,daleč od tega,da bi se vsakdo rodil svet in moder, če gledam na izkušnje. Tako kot se odrasli borijo za svoj položaj v družbi, tako se otroci borijo za prevlado nad vrstniki in spoštovanje in sprejemanje in znajo pr tem uporabit tudi nasilje, jezni in sovražni in zbadljivi znajo bit pri tem.To je v človeški naravi pač.Kasneje pa si kazensko odgovoren in sprejmeš pravila:) Večinoma ljudje niso dobri, razen zase. Hehe, moja dolžnica...Spet me je potegnila za nos! Ni mi poslala tistega denarja. Pred 2 urama me je klicala,da mi je "pravkar" poslala z banke na moj račun v upanju,da bo prišlo na PRAVI RAČUN(MOJ). |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 02.02.2005 at 22:10:04 Marina Jaz mislim, da se vsi rodimo enaki, čisti, sveži. res pa je da je vse skup odvisno od okolja in od naše bad karme, ki smo jo privlekli poleg. to, ko pa otroci zganjajo norčije okoli pa tak. kot sem že povedal jih mi ne razumemo ker živimo v svojih trdnih prepričanjih kaj je prav in kaj ne. ne razumemo in nočemo jih razumet. če bi folk posvetil le kanček pozornosti najbolj pa SPOŠTOVANJA do njih, bi bil efekt drugačen(poiskusi analizirat). mi se lahko od njih naučimo veliko več kot oni od nas.. povej mi, kaj jim sploh človek večina dobrega da, ko pa jih že od začetka etiketira.. dokaz je tu, v sedanjem svetu in okoliščinah. napredujemo navzdol.. če bi bili starši bol ozaveščeni nebi prihajalo do tega. saj bi jim pustili svobodno voljo in otrok naj postane to kar v bistvu je in želi postat. to je taprava ljubezen.. čimbolj otroku pustiš, da je on sam, tem bolj je ljubezni tu.. to kar pa ponavadi imamo mi za ljubezen, je to le naš EGO.. Lilith problem je v tem, glih to kar si napisala.. če bi bil folk ozaveščen nebi prihajalo do tega.. jaz pravim, da ni razlike med politiko in mafijo. to je vse iz iste pizde. skupna sodelovanja.. vsi živimo na isti zemlji a eni si jo delijo in postavlajo teritorij in meje, kar je njihovo..ampak od nobenega ni nič, mi smo samo gosti tukaj. vsi bi morali imet iste pravice in ohranjat zemljo čisto še za ljudi naprej..kot sedaj kaže, hmm, ni videti tako.. večina si baše materialnega bogastva, potem pa ne ve kaj bo z njim, in človek od pohlepa in vse ego-bede na koncu naredi samomor. in kje mu je sedaj ostalo in koristlo to bogastvo?? |
|
Title: Re: JEZA Post by lola on 03.02.2005 at 08:58:28 Petra. wrote on 02.02.2005 at 17:24:48:
Hm, a to streljanje pomeni neizživeto jezo? Zraven pa smehljaj ??? Tako ambivalentna čusta. Uboga Kali, res ti mora biti hudo :-/ |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 03.02.2005 at 10:32:09 Nomad, za nobeno etiketiranje ne gre. Vsi ljudje imamo radi otroke. Toda takšno razmišljanje je povsem idealistično in skregano z mojo realno izkušnjo. Seveda otroci morajo zganjati norčije okrog, ker njihov svet doživljanja je svet igre. Toda ta igra vključuje tudi nevarne situacije, za druge vrstnike lahko boleče situacije, mi odrasli smo tudi zato, da jim postavljamo meje, čeprav znamo uživati v njihovi domišljiji. Postaviti meje, sprejemati otroka in njegove posebnosti, KER ČISTO VSAK JE UNIKATEN, je zame največja ljubezen, ki jo premoreš do njega. Kako to misliš,da jih odrasli nočemo razumeti? Vsakogar, ki dela z otroci, se njihov otroški domišljijski svet dotakne tako ali drugače in "je napol v njem", hkrati pa mora biti takšen, da odloča o poteku igre (katerekoli) in na videz nevidno skrajša ali podaljša "vrvice otroške ustvarjalnosti in zanosa", odvisno od nevarnosti, kajti otroci ne vidijo nevarnosti, so v svojem svetu. Kje je tukaj NESPOŠTOVANJE DO OTROK? Kar zamisli si,da bi se tvoj predlog, da jim damo SVOBODNO VOLJO, udejanil...Bog pomagaj...V parku bi plezali po spomenikih, tisti blejbled- nevarno igračko bi si ppo nesreči spuščali v obraz in bi prihajalo do poškodb, starejši večji fantiči bi pri igri z žogo vedno prevladovali,ker bi jim vzgojiteljice dale svobodno voljo in mlajši ne bi prišli nikoli do žoge, zvečer bi se otrokom ugodilo, ko ne bi hoteli spat,ampak gledali risanke in tv pozno v noč, zjutraj pa ne bi mogli vstati za v vrtec ali v šolo...?? DATI OTROKU LJUBEZEN POMENI TUDI POSTAVITI GA V DOLOČEN RED in s tem bolje pripraviti na kasnejše odraslo življenje, kjer tudi ni prostora za razpuščenost in s tem NAREDITI JIH LAŽJE PRILAGODLJIVE V ŽIVLJENJU, kar je največ,kar lahko narediš zanj, poleg tega, da mu pomagaš IZRAZITI IN RAZVITI NJEGOVE TALENTE. In če se vrnem k otroškim norčijam...ti si očitno pozabil, kako si sam dojemal te norčije. Moraš vedeti, da če bo imela ena deklica navado jemati drugim barvice in jih spravljati v svojo torbo, da se lahko o tem tudi pogovoriš z njo, vendar je pa cilj tako početje zaustaviti. In kadar bo en razigran deček tekal po razredu in mimogrede vsem malo porisal njihove lepe risbice, da to ni samo norčija in da bodo nekateri otroci jokali zaradi zastonj truda in uničenih risbic. Ti pa bi dal svobodno voljo...In kadar enega temnopoltega otroka ozmerjajo v igri, ki se konča s sporom s črncem,pa da je njegova mama itak črna, je treba to razčistiti! Ker TUDI V OTROŠTVU SE OB NORČIJAH DOGAJAJO NAJVEČJA PRIZADETJA IN BOLEČINE, KI KASNEJE VPLIVAJO CELO NA ODRASLEGA ČLOVEKA KOT NEKE TRAVME-tudi v otroštvu namreč gre pri norčijah (igrah) za stalne poskuse izključevanja, dviganja sebe nad druge, poskuse sprejemanja med vrstniki, ta težnjo biti boljši od drugih! Kaj bi se torej zgodilo, če bi otrokom pustili svobodno voljo? Težko je biti otrok, kajti čut za pravico, sočutje, zmožnost sodelovanja, se ustvarja ravno v tem občutljivem času rasti in socializacije in poteka tudi preko vrstniških zavrnitev in krivic, ker se otroci v začetku v zgodnji dobi doživljajo kot center, kot najpomembnejši. Tu ne gre za etiketiranje, samo za poznavanje psihologije. In mi, odrasli, jim lahko ta proces olajšamo...ali pa naredimo še bolj bolečega, ko vse označimo za njihovo norčijo...dati otroku dovolj prostora za izražanje domišljije in rast njegove ustvarjalnosti skozi igro, DA, toda ne brez ,ob nevarnih in opisanih bočeih situacijah, določenega nadzora. Tvoje gledanje je povsem skregano z realnostjo. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 03.02.2005 at 11:07:50 pozdraf! to, kar si opisala se res da v našem sedanjem svetu dogaja. a vprašal bi, kdo je postavil takšne temeljne meje, vzgojo.. je to mogoče postavil - določil bog? rekel bi da je krivec naš ego, um.. kakorkoli že, tega nebi bilo, če se folk in vzgoja ne bi tako grebla. grebemo se vspovsod za vse. otoke naučimo tekmovalnosti, grebatorsta, občutke krivde in še kaj, večina vzgoje ima povzetek - jaz - ego... če bi učili otroke ljubezni življenja, lepote, sprejemanja,.. kje potemtakem bi bilo tako imenovana "divjost". to, da otrok skače po razredu je dokaz več, da je živ, da se ne pusti uvkalupit, in da ni navadna lutka z katero bi z njim počeli karkoli..res pa je, da z tem vpliva na druge. tudi to se da z mirnim duhom poštimat in mu na prijazen - enakovreden način to tudi povedat.. v celoti bi pač povedal, da je krivec ta naša tekmovalnost in vcepitev občutke krivde. nobeden ne bi smel imet teh občutkov, zaj z to krivdo človeka lahko hitro vodiš in delaš z njim kar želiš.. tako pa dela naša družba.. opažam pa da se današni otroci rojevajo že močne osebnosti, brez takšnih občutkov. nikakor jim ne boš mogel vcepit krivde..to kar vi imenujete divjost, to je ponavadi ljubezen. otroka vidiš živega, samosvojega in ne kot truplo, ki sedi, in sprejema vsakršnekoli ukaze... |
|
Title: Re: JEZA Post by marina on 03.02.2005 at 11:26:28 Nomad, nihče "od nas" ni vesel otroka "trupla", s takim je res manj težav, toda potreben je tudi resnejše obravnave. "MI" tega ne imenujemo divjost. Vem, kaj si hotel reči, ljubezen do življenja. Igra in gibanje sta nedeljivo povezani, najprej v najzgodnejših letih je igra povezana z opazovanjem, preskušanjem, potem z gibanjem. Kdor nima rad otrok, ga to frustrira. Ti pa posplošuješ, česar se v današnjem svetu ne da in se še nikoli ni dalo. Res je veselje imet živahnega otroka, toda ne more pa sredi pouka tekat po razredu. So tudi takšni, ki se jim ne da dopovedati na lep način,ker so preveč nemirni in nezmožni upoštevati pravila, ponavadi jih muči nezmožnost koncentracije ali nagibanje k asocialnosti, če pri tem mučijo druge otroke, ali pa slabše duševne sposobnosti, potem pač pristanejo v šoli za otroke s posebnimi potrebami. Kako pa si predstavljaš, da bi nekaj živahnežem dovolili stalno igro in tekanje po razredu,vpitje in pozivanje drugih v igro?? Ali bi se drugi otroci, ki bi se poleg takih učili učili abecedo, bili zmožni česa učiti? Ali ne bi bili jezni na te otroke, ker se sami morajo učiti? In čemu je pol sploh namenjena šola, če ne pridobivanju znanja? A niti osnovnega znanja se jim ne bi dalo, pač pa se jih raje pustilo v njihovi igri?In poleg tega je vse (kao) znanje,ki se jim podaja, prilagojeni njihovim zmožnostim, vse gre lepo postopoma. Nestvarnost, ker nimaš izkušenj z otroci in govoriš na pamet. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 03.02.2005 at 12:55:39 morda sn malo posplošil zadevo in opisoval, kar trenutno res ni in ne obstaja. a to mi je svetla pot prihodnosti. še ogromno bom moral spremenit in spoznat sebe, zato bom se malo umaknil ven iz miselni iger in začel spreminjat sebe da bom resnično razumel druge.. naj bo kot je, trenutno me nič ne moti, in tud drugi naj bodo kar hočejo. vsi imamo svobodno voljo in noben nima res pravice sodit in spreminjat druge dokler nima celotne perspektive na stvar.. lep pozdraf! |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 03.02.2005 at 16:25:11 Nekaj smo o vzgoji začeli...ok, ...vsak otrok ima svoje potrebe ...in ko zadovoljevanje njegovih potreb prične resno ogrožati pravice drugih ljudi, je vloga staršev, da ga naučijo zadovoljevanja lastnih potreb na konstruktivnešji način. Ker vsepovprek biti svoboden hitro pomeni vsepovprek terorizirati druge, če ni tu realitetne kontrole. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 03.02.2005 at 18:00:48 Lilith wrote on 03.02.2005 at 16:25:11:
temu jaz nebi rekel svoboda, temveč močan ego, ki dobiva hrano od pozornosti - teroriziranja drugih.. zame svoboda predstavlja, zavest, odgovornost, ljubezen.. človek, ki je svoboden, je osvobojen samega sebe. svoboden in rešen od svojega mučitelja v sebi. takšen človek ki to doseže, kje mu je potem namen škodovat.. in takemu tudi drugi ne morejo naredit škode z ničemer..to je zame svoboda... |
|
Title: Re: JEZA Post by Lilith on 03.02.2005 at 20:36:26 nomad wrote on 03.02.2005 at 18:00:48:
Glej, jaz nisem govorila o gurujih in podobnih razsvetljencih. Govorila sem o otrocih. In ne verjamem, da je v njih kar po defaultu kaj odgovornosti - to jim je treba privzgojit. Saj pa ja vemo, kako funkcionirajo otroci- ko hočejo imet igračko, jih nič ne briga, da bo tisti, kateremu so jo odvzeli, jokal. |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 04.02.2005 at 10:10:01 Lilith približno vem kaj češ povedat. alo, daj gremo odpret novo temo, tu smo že konkretno zablodli. bom pa vseen še reko svoje. :P najbolj zdravo bi blo da bi celotna vzgoja starša temeljila na odkritem prijateljstvu/spoštovanju in da otrok nebi čisto nič rabil skrivat pred nikomer. zgodi pa se da nardi kašno pizdarijo, to doma pove, ta pa ga nato grajajo/tepejo. starš si misli, da dela s tem dobro, a zapira mu cvet resničnega rzcveta življenaja. preveliki strah in nezaupanje vlada v družini. vidiš froca ko se hoče dotaknit ognja in že mati prleti, pazi ne tega, peče, boli. mati mu preprečuje, da je to nevarno in lahko mu poda cele spise . a mali se bo ga slej ko prej dotaknil in sam okusil njegovo strukturo(ok!slab primer, a vseen). tako bi moralo potekat v vse ciklih razvoja. zgodi pa se, da pride na svet in že ga filajo z svojimi znanji o življenju. kaj pa mi vemo kaj je življenje, poznamo našo iluzijo, ne poznamo pa resničnega življenja. kdor tako dela, otroku zapira pot in mu daje svoje vzorce - tako se generacije nadaljujejo neprestano. otrok je najbližje svojemu viru/prebujenju. mi smo že oddaljeni in se sučemo v krogu, on pa ima resnično najlažjo možno pot do razcveta. le možnost mu moremo dati in resnično nevezano tapravo ljubezen. nek rek: razlika med razsvetljencem in otrokom je ta, da se otrok tega ne zaveda. |
|
Title: Re: JEZA Post by lola on 04.02.2005 at 10:42:38 Nomad, zgleda, da ti nimaš otrok. Če pa jih imaš/boš kdaj imel, naj si le privoščijo vso žlehtnobo, ki jo premorejo, saj bodo imeli pri tem vso podporo, sprejemanje in ljubezen ;) :P ;D Ah, blagor tem otrokom, ohranili bodo razsvetljenje do pozne starosti ::) |
|
Title: Re: JEZA Post by nomad on 04.02.2005 at 10:57:12 lola wrote on 04.02.2005 at 10:42:38:
uff, jaz foter ;D. otroke bom imel ko bom resnično doživel samorazvoj. za kaj ma folk sploh froca? kolko vidim, kaj se po svetu dogaja, bi rekel, da jih imajo samo zaradi osebnega užitka. pa pol pa naj grejo v azil in si nabavijo pesa - hišnega ljubljenčka.. resnično gledano, jaz sem otroku samo vspodbuda in biološki foter. pravi foter pa mu je bog. zato nimam nikakršne pravica pogojevat. če pa tak gledamo, vse se vrati i plati. zato: kar ti delaš, se ti to enako zgodi nazaj.. daj mi vzrok in posledica bo tu! |
|
Title: Re: JEZA Post by Madan Gopal Das on 04.02.2005 at 11:02:11 nomad wrote on 04.02.2005 at 10:57:12:
ce je njegov pravi fotr kot pravis bog, ti pa si mu le bioloski, se s spocetjem tvoja dolznost se ne konca. otroka je treba tud pravilno vzgojit. pravilno pa pomeni v skladu z zeljami njegovega pravega oceta, boga. otrok mora biti vsecen bogu, in s tem bo posledicno tudi nam... ce resnicno vemo, da je bog njegov pravi fotr. |
|
Title: Re: JEZA Post by Devi on 04.02.2005 at 11:16:03 nomad wrote on 04.02.2005 at 10:57:12:
po moje lahko otroke čist enako uniči tud to, če mu v mladosti ne pomagaš lastne energije, ko mu skrene na čudna pota, skorigirat. Četud z popolno duhovno energijo, materije še ne obvladajo in se lahko tud hitro v njej zgubijo. Kak to nardit? s posluhom, ljubeznijo in pravo mero. Če bi se otroci res rodili tolk vsesplošno popolni da ne bi rabli vzgoje, pol se ne bi rodili kt otroci, ampak kt odrasli. In tud si mislim, da 16 let represivnega šolskega sistema kot ga imamo eno dušo dost bl zavozi kt še tak slaba vzgoja v otroštvu. |
|
Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3! YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved. |
;)
;) ;D