Ljubosumje je čustvo, občutek ločenosti (nezupanja zaradi pomanjkanja pozornosti). Nemogoče je, da nisi ljubosumen, dokler se res ne zaveš, kdo si. Lahko ji dodamo tudi +predznak, če je tisto gonilo, ki nas spodbuja, da smo boljši, da nabiramo znanje - delovanje. Le-to samo po sebi ne pomeni kaj dosti. Dokler jasno ne vidiš (ne deluješ). Seveda pa je ljubosumje samo beseda, ki lahko obsega tisoče načinov, kako ljudje ne sprejemajo dejanskega stanja.

ok...nezaupanje - ljubosumje....ne dela

kaj pa "želja po kontroli" oz. imeti vse pod kontrolo, svoje življenje, življenje ljudi, ki te obkrožajo...želja vedno vedeti in biti prvi pri nekom, ki ga ljubiš oz. do ljudi, ki ti kaj pomenijo....tu ni povezave z ljubosumjem?

Tole me blazno zanima...trudim se razčistit določene zadeve...Vzamem v obzir tudi Miško in Bardo...strah pred bližino...vem, da vse dojemanje izhaja iz otroštva, oz. "vzgoje" pomanjkljive ali ne...
Ampak, če jaz vem, da to ne izhaja iz tega, ampak zaradi izhaja iz slabe izkušnje - konkretne. In jaz to vem, ker prej nisem bila ljubosumna...in sem zaupala....kako iti sedaj čez to!
To me zanima...ne o vzrokih zakaj (to vem), ampak kako se znebiti nezaupanja, ljubosumja, želje po kontroli....
Mogoče s samozavestjo, delom na sebi, večanjem svojega ega, vlaganjem samo vase...???? A ni potem to že potem egoizem...
In če smo že pri tem....: (Kdor je ljubosumen, ne ljubi. - filozofsko je to čisto res). Kako spet ljubiti?

Hvala!

Želja po posedovanju nečesa ali želja po kontroliranju nečesa sta praktično ista stvar. Ja seveda, ljubosumnost je povezana tudi z željo po kontroli, obvladovanju.

Quote:


Je tle dobr ločit zavist pa ljubosumnost, pri čemer gre pri zavistnosti za to da nekdo poseduje nekaj, kar bi rad imel ti, pa nimaš, pri ljubosmju pa ge za to, da nekdo poseduje nekaj, kar ne posveča teb oiroma ne deli s tabo amapak z nekom drugim al pa sploh nobenmu.

Gre človek ponavad skoz fazo ljubosumnosti k zavistnosti. Naprej v drugmu odkriješ nekaj, kar bi rad imel, pa si želiš to vsaj prek njega (njegove pozornosti teb) posedovat. Če tega na tak način ne dobiš al pa če to nikakor ne more do konca potešit (ker absolutne pozornosti pač ne moreš od sočloveka zahtevat), prešaltaš za eno stopnjo više, hočeš ti direktno pa absoluno  posedvat tisto, kar un ima, ti pa ne. Se ti vzbudi en zavist, ki  jo lahko razrešiš tud tko, da si človeka v celoti prilastiš, ga psihično tkorekoč zasužnjiš. S tem si zagarntiraš absoluno pozornost, hkrat uničiš tisto, kar si prej vsaj  skoz pozornost od  enga drugega črpal.

Gre seveda za ljubezen, ki si jo ji niti skoz ljubosumje (željio po pozornosti) niti zavist (željo po posedovanju) ne moreš do konca prilastit.  Te ne, sta pa dober pa vpeljan pricip za posedovanje  vsega drugega, zato sta obe lastnosti tako učinkovita generatorja, ki poganjata naprej  našo na lastninjenju/posedovanju  utemeljneno civilizacijo.  

Quote:


Radikalna rešitu iz objema vladavine zavisti in ljubosumja, edi, a hkrat žal  tud izstop iz na njej utemljene civililizacije.  

Ja CLEO, sej nisem reku da je enostavno, niti težko, to je odvisno od vsakega posameznika.

Poznam dost primerov takih in drugačnih. Eni to pri 20 spucajo, eni pri 30, eni pri 50, 80, važn da spucaš.

He he....

cleo wrote on 11.09.2002 at 11:52:13:

Cleo… Ti »preklofam« celotni del teksta iz knjige »Podzavest – centrala moči«, katerega delček sem iztrgala iz konteksta in ga postala danes zjutraj. Morda ti bo v pomoč. Moje mnenje o tem sicer je, da je to lahko le pripomoček, da pa se ljubosumja (in ostalih vzorcev otroštva) dejansko znebiš le, če te vzorce presežeš. Kar pomeni prepoznati, ozavestiti in na novo zapisati. Ampak morda deluje tudi tole, boš videla, če te bo pritegnilo. In nam potem poročala?

***

NAJPREJ SE NAUČIMO LJUBITI SAMEGA SEBE

Drug primer psihičnega trpljenja je 24-letna Elvira B., ki je imela za sabo poskus samomora s tabletami. Življenje si je hotela vzeti zaradi razočaranja v ljubezni, potem ko jo je zapustil zaročenec. Po zdravljenju v bolnišnici je prišla v ordinacijo k meni še vsa slabotna in deprimirana.

Njen osnovni problem je bila strašna ljubosumnost. V času, ko je bila skupaj s svojim zaročencem, ni smel ta razen nje opaziti nobene druge ženske. Že ena prijazna beseda natakarici jo je iztirila. Ponoči ga je nadzorovala po telefonu, če je res doma. Vsako minuto, ki je ni preživel v pisarni, je preverjala. Mladega moškega je postalo strah, če je le pomislil na prihodnost s tem dekletom. Tolažil se je s sodelavko, ki je bila bolj prepričana v svojo osebnost.

Pri Elviri je prišlo do napačnega razvoja v njeni mladosti, kar ji je odvzelo pravo sposobnost za ljubezen. Tako je bilo okrnjeno tudi njeno samozaupanje, da bi znala podariti drugemu pravo ljubezen.

Elvira je dobila sugestijo in formulo s to vsebino:
»Jaz sem prepustna za neskončno moč svoje podzavesti, ki me preseva iz sredine mojega bitja in se širi v moje okolje. Jaz čutim, kako se pretaka moja življenjska sila in me krepi. Vsa moja hotenja mi s tem zanesljivo uspejo. Jaz moram samo prisluhniti svojemu notranjemu glasu, ki mi vedno daje možnost, da ravnam pravilno in dobro.

Jaz ljubim samo sebe. Jaz sem polna harmonije. Vsi moji občutki so jasno in čisto ter z ljubeznijo usmerjeni k drugim ljudem. Jaz vem, da ima vsak človek božje jedro in čutim povezanost z ostalimi dušami, ki imajo enako življenjsko moč, kot preplavlja tudi mene. V meni sta globok mir in harmonija. Odslej prepoznam takoj napačne, sebične občutke ali pravo duševno povezanost z ostalimi ljudmi. Varno mirujem v svoji duševni moči. Ta notranja trdnost me osvobaja za pozitivno, srečno in uspešno življenje.«

Po zdravljenju se je Elvira ujela v svojem novem življenju in se mi zahvalila, da je končno našla oporo v sami sebi.

Quote:


Sem v tem smsilu tud sam napisov, da je zatevanje stalne pozornosti od drugega le  poskus posedovanja prek tega drugega nečesa, kar v seb v bistvu nimaš oz. nisi sposoben artikulirat. Ker si misiliš: da kom bom od njega še to ta to pa še to ... dobil, šele  pol bom pa tud jest imel. Ti nikol ni pozornosti dost, ker svojemu čustvu ne zaupaš, ne njegovmu. Al kaj, miška?      

ne vem, če lahko s takimi avtosugestijami, kot jih predlaga naprimer knjiga "Podzavest - Centrala moči" res kaj  narediš. To se mi zdi tako, kot da bi vsak dan po nekaj ur namenil resnemu samoprepričevanju, da razumem kitajščino, da razumem kitajščino, ... dejansko je pa ne razumem in je s pomočjo takih avtosugestij ali "šnel kursov" tudi nikoli ne bom.
Metoda, ki bi zagotovo delovala mnogo bolje, je ta, da greš na Kitajsko, med tamkajšnje ljudi in se skozi druženje in komuniciranje učiš kitajščine.