titud wrote on 11.09.2002 at 12:48:30:Sem v tem smsilu tud sam napisov, da je zatevanje stalne pozornosti od drugega le poskus posedovanja prek tega drugega nečesa, kar v seb v bistvu nimaš oz. nisi sposoben artikulirat. Ker si misiliš: da kom bom od njega še to ta to pa še to ... dobil, šele pol bom pa tud jest imel. Ti nikol ni pozornosti dost, ker svojemu čustvu ne zaupaš, ne njegovmu. Al kaj, miška?
Ups, titud… Mi je ostalo nekaj odprtih vprašanj s tele teme, pa sem včeraj še nekaj brala o zavisti, ljubosumnosti, posedovalnosti in sumničavosti, pa mi je vmes prišlo na misel, da smo tudi na forumu nekaj hoteli razlikovati med temi pojmi, pa zdajle vmes opazila, da bi tebi na tole morala dodat še kakšen svoj komentar? Bom sicer nov topic odprla na tisto temo razlikovanja med pojmi, tebi pa tukajle še nekaj mojih misli o temu, kar sem citirala.
V bistvu mi je težko reči karkoli. Ker se mi zdi, da je ljubosumje le ena izmed posledic »strahu pred bližino«, ki nastane kot posledica neizkazovanja brezpogojne ljubezni otroku. Ampak ljubosumje pa se razprede na tisoč možnih različic, od katerih ima vsaka svoj vzrok. In tole, kar si ti napisal, bi bilo po mojem mnenju posledica izkazovanja »pogojne ljubezni« - če boš priden, če boš miren, če boš pojedel kosilo, če ne boš jokal…
Bi pa rekla, da to ni edini možni vzrok. Eden izmed možnih vzrokov za ljubosumje je lahko občutek manjvrednosti, ko za presojo lastne vrednosti uporabljaš merilo, ali si ljubljen, ali ne, pa zavrnitev, ko dejstvo, da te nekdo ne ljubi, pelje v odpisovanje samega sebe kot nevrednega in po možnosti v kakšno izmed samouničevalnih vedenj, pa nesposobnost prevzeti odgovornost za svoja dejanja, pa občutek ogroženosti, če ljubljena oseba ne naredi tistega, kar bi od nje pričakoval, pa verjetno še marsikaj. Ampak vse »vrste« ljubosumnosti pa po mojem mnenju izhajajo iz strahu pred bližino.
m.