sm učeri gledu blade runnerja

tm govori o času ko so že nardil te tvoje robote bp, in je nastal velik kup problemov, ravno zato ker so bili oni en nivo nižje, čeprav si porabu tm od 30 do 100 vprašanj (crssreferenced), da si ugotovu a je robot al ni.
in ker so bili na nižjem nivoju od stvarnika, so hotl met vse kar ma stvarnik ... več časa (so mogl met omejeno življenjsko dobo na 4 leta, saj so se jim v tem času glih razvila čustva in ko so se jim razvila, jih je blo nemogoče kontrolirat, zato so jim prepovedali vrnitev na zemljo ... pa ... itak so bli ustvarjeni za to da opravljajo težaška dela v vesolju, za vojne vesoljske, zabavljačice ...)

mislm
sm prov zadovoljen da sm počaku film ... ga še nism gledu namreč ... opisuje točno to dilemo ki jo imamo tukaj ... nivoje ... tistega robota si namreš z lahkoto predstavljaš kot sebe, in tistega modela ki jih je ustvaru, kot boga ... kreator ima življensko dobo tm do 100 let ... robot pa točno 4, s tem da ne ve kdaj se je rodil (glih kontra k pr nas, veš kdaj si se rodil, pa ne veš kolk točno je življenska doba in zato ne veš kdaj boš umrl, glih tko kt robot ne)

skratka če še nisi gledu filma ti ga priporočam


v tem kontextu trenutne skupne zavesti je pomemben tud tale text:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=samozdravljenje;action=display;nu...

in še link na Blade Runner-ja:
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=knjige_filmi;action=display;num=1...

gape wrote on 06.07.2002 at 13:41:50:
Evo, tukaj se mi zdi ne bova prišla skupaj. Moja vera in tvoja vera se tukaj ne skladata. Ker je to stvar vere, se o tem težko tudi pogovarjava, kvečjemu lahko katalogizirava razlike.

Sam trdim namreč ravno nasprotno, moja zavest ne bi nikoli bila takšna, če ne bi moje mesovje prišlo na svet kot posledica takšne in takšne evolucijske zgodovine mojega telesa. Skratka moja zavest bi svet dojemala bistveno drugače, če se naprimer ne mogel premikat in bi ves čas opazoval svet iz enega mesta. Celo to verjamem, da je lep kos mojih idej, idealov in celo na prvi pogled abstraktnih konceptov, kot je naprimer "svoboda" zelo povezanih s tem, kakšno je moje telo.
Quote:
Hmm, morda bi pa lahko odprli eno novo temo o narcizmu, ker je to po mojem ena taka pogosto zlorabljana nalepka, ki jo po mojem največkrat uporabljajo prav tisti, za katere bi bilo morda dobro, da so kot svarilo drugim z vseh strani polepljeni z njo. To je bilo mišljeno kot splošen predlog in se ne nanaša na to debato ali na kateregakoli udeleženca te debate.

Če pa se omejim na narcizem v tej debati, a ni narcizem trditi, da si kot bitje na višjem nivoju kot pa recimo šimpanzi ali orangutani, ali pa tudi Judje v 2. sv. vojni, da iz tega izhajajo neke tvoje pravice, da z njimi ravnaš kot z nižjimi bitji. Da o tistih pujskih, ki jih bomo danes pojedli niti ne govorim, če vam je to kaj bližje. Narcizem pa je lahko zato tudi pri kosilu ob svinjski pečenki ali dunajskem zrezku debatirati o tragičnem povečanju števila umrlih na slovenskih cestah.

Ni narcis tisti, ki uživa ob uspehih in pohvalah in jih celo rabi za svoj obstoj. Je pa tisti, ki zase terja in zahteva posebno mesto, posebno obravnavo. Ustvarjati nekaj, česar rezultata ne poznaš vnaprej, odkrivati iskati nima zveze z narcizmom, ima pa s kakšno drugo potrebo, za katero pa se lahko prav hitro pokaže, da je prav tako destruktivna. Narcizem morda nastopi v trenutku, ko začneš svojo stvaritev omejevati, reducirati, ovirati pri tem, da se začne razvijati samo. Ampak do tja še nismo in še dolgo ne bomo prišli.
Quote:
Mislim, da se strinjam, upam, da imava v mislih vsaj podobno sliko. Pri tem je v moji veri, da je inteligenca ki bi jo morda lahko nekoč ustvarili oz. pripomogli k temu, da se sama razvije, tako drugačna, da se bomo nujno morali pogledat v drugi luči. Kaj bo potem, Blade Runner, Matrix, Odiseja 2001, pa ne vem. Se mi niti ne sanja in si ne poskušam odgovoriti. Se bom poskušal držati zgleda Dalajlame in ostati optimist (pa čeprav s črnimi očali).

Ampak.  Zame je ena resnično dobra debata na tem forumu vredna več kot tri leta meditacije skupaj. Dobrega prijatelja, ki mi bo iskreno povedal svoje drugačno mnenje, pa ne zamenjam za vso duhovnost tega sveta. Do sprememb lahko po mojem mnenju prideš skozi spoznanje, pri čemer pa vsaj zase vem, da lahko dosti več  zvem in spoznam na tak način, kot pa pri potapljanju v svojo črno dušo.

lp bp

Quote:


Če je odgovor, da ni možno in da je izven naših komptenc in je to plod božje iskre, pol se je brez veze okrog tega matrat, ker  nas tako  početje  vodi v mrtev rokav v evolucijskem toku.

Če je odgovor, da je nujnost, da nam ne more spodletet, pol se je spet brez veze matrat, ker bo do tega prišlo neglede na naše zavestno udejstvovanje v evolucijskem procesu.

Ostale kombinacije itak vsebjuje prvo in zadnje, da imamo skratka  v  samodejnem evolucijskem  procesu sicer božje pooblastilo, le da je  v vse skupaj vkomponirana časovna dimenzija.

Se mi, kakorkoli obrneš, zdi, da z umetno inteligenco ni možno razrešit hierarhičnega odnosa med  zavestjo in evolucijo. Vse kar zavest lahko naredi je, da je v sedanjem  trenutku sposobna presvetlit vse, skoz kar je šla, pri tem pa si pomagat z vsem, kar ji pride 'pod roke'. Na to, kako bo predrugačla ali celo začela iz nič sam evolucijski proces, pa ne more vplivat.

V darwinskem opisu se evolucija odvija na način slepe, surove naravne sile, ki poteka nedvisno od opazovalca. Darwin je iz opisa razvoja vrst  izločil tako odvisnost od božjega kot človeškega opazovanja. Evolucijo je opredelil kot samolasten biološki in v tem smislu pred-zavesten proces.

Jest bi se s tako darvinistično interpretacijo evoluciije strinjal, probelm se pri človeku 'umetno' začne s samozavedajočo kulturo, ki  ni pripravljena sprejet evolucije kot nekaj  slepega, kar ni mogoče refletirat. Človek seveda deluje v skladu s svojo kulturo (instiktivno, zavestno, samozavedujoče...), vendar si s tem le 'izboljšuje'  svojo pozicijo znotraj naravnega izbora vrst in s tem v ničemer ne  'preusemrja', 'vpliva' ali ' se dviga nad'  sam evolucijski princip. V tem je popolnoma na isti stopnji z vsakim živim bitjem, ki se na sprembe v okolju odziva zgolj avtomatsko. V tem smislu v človekovem samozavedanju ni nič božnaskega, nadevolutivnega, zato tudi produkti njegovih rok ne morejo vzniknit v življenje po kakšni vzporedni evolucijski logiki... V tem smislu je po mojem treba jemat gapetovo enost in  vsebnost vseh  nivojev  v vsakem, ki deluje dokaj hladno in nepretenciozno kot vnaprejšnja danost. V bistvu je to biološki evolucijski princip, ki se skoz našo kulturo odraža  na duhovnem nivoju.  Tisto o preskokih med posameznimi nivoji po moje ni za jemat kot gor pa dol v enem nečimrnem človeškem pojmovanju svoje biološke pozicije znotraj vrst, pač pa v smislu ene čiste duhovne reflksije evolucije same, ki je kot je že darwin ugotovu, predvsem slepa naravna sila. In kruta.      


 

Quote:


Jest sem podal po moje edino možne odgovore na postavljee teze. To ni moje osebno mnenje o evoluciji, le tako zastavljene teze po mojem ne morejo dati drugačnih odgovorov. Jest verjamem v svobodno voljo, je evolucijski proces dost širko zastveljen, da je praktično v ničemer ne omejuje. Naprotno,  ravno smozavedanje kot evolucijski produkt zavesti jo neposredno predpostavlja.

Quote:


Naša zavest itak deluje kot ene vrste  simulator evolucijskih procesov. Je njihov produkt in po moje bi lahko na podlagi sposobnosti, da se 'materializira' skozi naše roke, ustvarila pogoje za začetek in razvoj enega novega 'nosilca' inteligence oz. zavesti. Ampak ta bi imel v primerjavi  stopnjo razvitosti naše  lastne zavesti eno ozko omejeno, specilaizitrano zavest, ki bi morda lahko evolvirala naprej le po zelo natančno nadzorovanimi pogoji. Njen evolucijski  cilj bi bil po logiki evulucije zavesti podoben kot je zdaj naš: evolucija do takšne stopnje, da bi si te pogoje lahko z lastno zavestno dejavnostjo usvarjala sama. A je pa to tud naš cilj, a bi takšne produkte naše zavesti pustil, da nam konkurirajo in nas potencilano tud  'povozjo' in nas 'nadomestijo'?  Al ne bi rajši  vidli, da bi ostal naši služabniki, sužnji in jih omejeval  v njihovo evolutivnih sposobnostih?

Tle se začne moja skepsa do umetne inteligence. Ker jest sem ene dve naravni inteligenci že ustvaru, ne sicer na roke, a mam s svojim odnosm do njiju enake dileme, kot bi jih človeštvo na sedanji stopnji zavesti moralo imet do 'na roke ' ustvarjenih inteligenc. Kako jima čim dlje omogočit čim bolj njima prilagojene okoliščine za razvoj njune zavesti, kako ju usposobit za to, da bosta sama začela ustvarjat pogoje za razvoj lastne zavesti, kako naj se zboga vpliv moje  zavesti na njuno  svobodno voljo in obratno... Je to en jebnen posu, ne bi nikdar sposoben v zavesti vnaprejšnje simulacije vsega tega napravt pa materilaizirat, če ne bi bil noter v mojo pa njuno zavest evolucijsko vgrajen en vodič, skoz kaj pa zakaj vse skupaj počet: ljubezen.  

Ergo: če se lotevamoo umetne inteligence na roke delat iz ljubezni do nje same, pol magari veselo na delo. Ker pa se je po mojem naša  zavest ni elvolvrila do te stopnje, ker je po mojem mnenju umetna inteligenca naš poskus narcisodnega pedenanja samega sebe preko manjvrednih pa od nas odvisnih drugih (mimogre, kolk otrok se še dons ustvar iz podobnih nagibov?), dejmo še rajš pustit evolvirat našo zavest še za kakšno stopnjo, da jih bomo začel ustvarjat iz nesebične ljubezni, ne pa iz narcisoisdne potrebe. Zakaj bi ustvarjal pa matral  revčke, ki bi kot produkti naše zavesti nujno imel v seb potrebo po ljubezni, mi jim jo pa ne bi bli sposbni nudit, ker so naša last in ker jim v temlju ne bi privoščil niti omogočli, da bi bli svobodne volje in sami svoji?

Jest še zmeraj verjamem, da ko bomo zavest imel na takšni stopnji, da bomo 'umetni' inteligenci uspel nudit isto kot naravni, pol jo sploh ne bomo rabil. Se nam ne bo potrebno zdel vredno delat pa matrat za materializacijo nečesa, da bi imeli potem radi, ker ma evolucija tko uštimano zavest, da se take stvari matreializirajo same po seb, tkorekoč iz užitka.