Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 
(Read 11103 times)
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Domovanje duše
16.07.2002 at 21:46:36
 
Tole, kar sledi, so le odlomki knjige »Domovanje duše« (Gary Zukav). Na Gape-ovo željo sem jih uredila tako, da si sledijo po vrsti, tako, kot si sledijo v knjigi sami in združila v nov topic. So pa to le nanizani odlomki iz knjige. V knjigi sami je vmes še tekst, ki te posamezne odlomke dopolnjuje/razčlenjuje/dodatno razlaga. Tole so le odlomki, iztrgani iz konteksta, zato verjetno za seboj puščajo odprta vprašanja… Knjiga sama jih razloži bolj podrobno in bolj izčrpno.

M.

******

…«Ko govorim o tem, kaj smo in kaj postajamo, uporabljam izraze petčuten in mnogočuten. Mnogočuten ne pomeni boljši kot petčuten. Zdaj je preprosto ustreznejši.«…

…»Naše sedanje razumevanje evolucije je posledica dejstva, da smo raziskovali fizično resničnost s svojimi petimi čuti. Do zdaj smo bili petčutna človeška bitja. Ker smo opravili razvojno pot, lahko konkretno razumemo osnovna načela vesolja. S svojimi petimi čuti razumemo, da je vsako dejanje vzrok, ki ima posledico, in da ima vsaka posledica vzrok. Razumemo posledice svojih namenov«…

…«Kadar je zaznavanje fizičnega sveta omejeno na petčutnost, začne življenje v fizičnem prostoru temeljiti na strahu. Zdi se, da je najbolj bistveno, da imamo moč, s katero obvladujemo okolje in vse, kar je v okolju.«…

…«Zaznavanje moči kot nečesa zunanjega razdvaja psiho, pa naj bo to psiha posameznika, skupnosti, naroda ali sveta. Iz te dinamike smo oblikovali sedanje razumevanje evolucije kot procesa, v katerem smo vedno bolj sposobni obvladovati okolje in drug drugega. Ta definicija odraža omejeno zaznavanje fizičnega sveta s samo petimi čuti. Odraža tekmovanje za zunanjo moč, ki jo sproža strah.«…

…«Naše razumevanje nas vodi k drugačni vrsti moči, k moči, ki ljubi življenje v vsaki obliki, v kateri se le-to pojavlja. To je moč, ki ne sodi o tem, s čimer se srečuje. Je moč, ki opaža smiselnost in namen v najmanjših podrobnostih na Zemlji. To je avtentična moč. Ko uravnamo svoje misli, čustva in dejanja z najvišjim delom sebe, smo napolnjeni z navdušenjem, smislom in pomenom. Življenje je bogato in polno. Nimamo več grenkih misli. Ne spominjamo se strahu. Radostno in notranje smo povezani s svojim svetom. Tako občutimo avtentično moč.«…

…«Iz petčutnih ljudi se razvijamo v mnogočutne. Naših pet čutov skupaj tvori en sam čutni sistem, katerega naloga je zaznavanje fizične resničnosti. Zaznave mnogočutnega človeka pa se razširijo preko fizične resničnosti do večjih dinamičnih sistemov, katerih del je naša fizična resničnost. Samo mnogočutni človek lahko razume in ceni vlogo, ki jo ima naša fizična resničnost v širši podobi evolucije, in dinamiko, s katero se ustvarja in ohranja naša fizična resničnost. To kraljestvo pa je petčutnemu človeku nevidno«…

…«Petčutni človek razume fizični svet kot dano nerazložljivost, v kateri se nerazložljivo znajdemo. Prizadevamo si, da bi ga obvladali, da bi lahko v njem preživeli. Mnogočutni človek pa razume fizični svet  kot učno okolje, iz katerega se uči. Iz vsega, kar se v okolju dogaja. Petčutni človek misli, da nameni ne povzročajo posledic, da se posledice zanj odražajo le na fizični ravni in da zato vsa dejanja ne vplivajo na nas ali druge. Mnogočutni človek pa je mnenja, da namen, ki stoji za dejanjem, določa njegove posledice, da vsak namen vpliva tako na nas kot na druge in da posledice namenov segajo daleč preko fizičnega sveta«…

…«Ker mnogočutni človek gleda širše, lahko zaradi svojih izkušenj razume, kako pomembno je razlikovati med osebnostjo in dušo. Vaša osebnost je tisti del vas, v katerega ste se rodili, ki živi v vas in bo ob svojem času umrl. Biti človek in imeti osebnost je isto. Vaša osebnost je, tako kot vaše telo, nosilec vaše evolucije.«…

…« Čustva strahu in nasilja, ki so tako značilna za človekov obstoj, lahko doživlja samo osebnost. Samo osebnost lahko čuti jezo, strah, sovraštvo, maščevanje, žalost, sram, obžalovanje, ravnodušnost, frustracijo, cinizem in osamljenost. Samo osebnost lahko presoja, manipulira in izkorišča. Samo osebnost lahko stremi po zunanji moči. Osebnost je lahko v svojih odnosih z drugimi ljubeča, sočutna in modra, vendar pa ljubezen, sočutje in modrost ne prihajajo iz osebnosti. So izraz izkušnje duše.«…

…«Vsaka oseba ima dušo, toda osebnost, ki je v svojem zaznavanju omejena samo na pet čutov, se svoje duše ne zaveda in zato ne more prepoznati vplivov izražanja svoje duše. Ko postane osebnost mnogočutna, postane pomembna zanjo njena intuicija – slutnje in pretanjeni občutki. Čuti stvari o sebi, drugih, o drugih ljudeh in o položajih, v katerih se znajde, ki pa jih ne more zagovarjati na osnovi podatkov, ki ji jih lahko da pet čutov. Prepoznavati začne namene in se raje odziva nanje kot pa na dejanja in besede, na katere naleti. Prepozna lahko, npr. toplo srce pod trdim in jeznim vedenjem ali pa mrzlo srce za uglajenimi in prijetnimi besedami.«…

…«Ko mnogočutna osebnost pogleda vase, najde vse polno različnih tokov. Z izkušnjo se nauči razlikovati med temi tokovi in odkriti čustvene, psihološke in fizične posledice vsakega. Nauči se npr. kateri tokovi ustvarjajo jezo, razdvojene misli in razdiralna dejanja, in kateri tokovi ustvarjajo ljubezen, zdravilne misli in konstruktivna dejanja. Sčasoma se nauči ceniti tokove, ki spodbujajo ustvarjalnost, zdravljenje in ljubezen, se z njimi poistovetiti in se postaviti po robu ter opuščati tiste tokove, ki ustvarjajo negativnost, neskladnost in nasilje. Tako doživlja osebnost energijo svoje duše«…

…«Ker smo začeli iskati in zavestno uporabljati moč, smo začeli gledati na občutke kot nepotrebne priveske, kot so mandlji v človeškem telesu – nekoristne, toda sposobne  ustvarjati bolečino in nepravilno delovanje. Tako na je stremljenje po zunanji moči privedlo do zatiranja čustev. To velja za nas kot posameznike in kot človeštvo.«…

…«Ko zapremo vrata svojim občutkom, zapremo vrata tudi vitalnim tokovom, ki dajejo energijo in spodbujajo naše misli in dejanja. Ne moremo začeti razumevati posledic svojih čustev na nas, naše okolje in druge ljudi ali posledic čustev drugih ljudi na njih same, njihovo okolje in nas. Brez zavedanja svojih čustev ne moremo povezovati posledic jeze, žalosti, žalovanja ali veselja – v nas samih in drugih – z njihovimi vzroki.«…

…«Če nismo povezani s svojimi čustvi, ne moremo zaznavati dinamike, ki se skriva za čustvi, načina, kako ta dinamika deluje, in njihovega smisla«...

…«Čustva odražajo namene. Zato vodi zavedanje čustev v zavedanje namenov.«…
Back to top
« Last Edit: 17.07.2002 at 14:59:28 by Miska »  
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #1 - 16.07.2002 at 22:46:02
 
Fajn, očitno z Gapejem začutva isto stvar...
Miška, bom zdele prebrala in srčno upam, da bom našla tiso kar iščem... Iščem namreč še dodatne poglede in informacije o domovanju duše. V naslednjem članku o TA, sem hotela ravno o tem govoriti. Kako lahko psihološko opredelim domovanje duše. V literaturi TA, je to "self".
Miška tnx.

Z iskanjem po ključni besedi Zukav, sem našla ta link:
http://www.keter-sp.si/Anita_o_sebi.htm

Govori o svojih izkušnjah z notranjimi vodniki.

Zanimivo, zanimivo.... vse to..okrog Zukava...
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #2 - 17.07.2002 at 00:58:05
 
Miska wrote on 16.07.2002 at 21:46:36:
…« kako pomembno je razlikovati med osebnostjo in dušo. ...Vaša osebnost je, tako kot vaše telo, nosilec vaše evolucije.«…


Jap... osebnost kot orodje skoz katerega se duša izraža.. več ali manj, seveda... Pa vendar, duša ima svoj "organ" znotraj osebnosti. Miška, a lahko poiščeš kaj o tem?
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Domovanje duše
Reply #3 - 17.07.2002 at 09:59:23
 
Uf, Amstel – ne vem, kaj ravno to pomeni, da mi je tale Zukav takole »obsedel« na moji duši… In kaj je to, da se ga nekako ne morem »znebiti«… Sicer nisem še čisto prepričana, če bi se ga hotela, pa vendarle…

Hja, morda pa je to znak, da začnem še ene vrste študij… Tudi še eno tako odločanje imam za sabo, ne prav dolgo nazaj… Takrat sem se odločala za dodaten študij prava, pa sem ugotovila, da bi bil to le beg/umik pred tem, kar se mi je dogajalo takrat v realnosti… Zato sem se v tistem trenutku odločila, da je pomembnejše soočenje sama s sabo… In sem si rekla – če ti je namenjeno, se ti bo tudi študij še vrnil na tvojo pot… Morda pa je čas, da se namesto »trde« realnosti odločim za študij česa drugega, hehe. Hmm, morda bi pa Borutu na kartomantiki morala zastaviti kakšno vprašanje…

Sem pa naredila svojo »domačo nalogo«, seveda sem jo:

…«Vaša duša ni pasivna ali teoretična enota, ki leži v bližini prsne votline. Je pozitivna in pomembna sila v jedru vašega bitja. Je del vas, ki razume neosebno naravo dinamike energije, v katero ste vključeni, ljubi brez omejitev in sprejema brez sodbe.«…

…«Če želite spoznati svojo dušo, je prvi korak, da spoznate, da imate dušo. Naslednji korak je, da si dovolite razmišljati: »Če imam dušo, kaj je moja duša? Kaj hoče moja duša? Kakšen je odnos med mojo dušo in mano? Kako vpliva duša na moje življenje?«…

…«Ko spoznamo energijo duše, jo priznamo in cenimo, začne prevevati življenje osebnosti. Ko začne osebnost polno služiti energiji svoje duše, je to avtentična moč. To je cilj razvojnega procesa, v katerega smo vključeni, in vzrok za to, da smo. Vsaka vaša sedanja ali prihodnja izkušnja na zemlji vam daje priložnost, da izberete to pot in pustite, da vas duša presvetli, prinese skozi vas v fizični svet svoje brezkončno in brezmejno spoštovanje ter ljubezen do življenja.«…

…«Življenje vaše osebnosti je eden od neštetih izkušenj vaše duše. Duša obstaja izven časa. Pogled duše je neizmeren in zaznavanje duše je brez omejitev, ki jih ima osebnost. Duše, ki so izbrale fizično izkušnjo življenja, ki jo poznamo kot razvojno pot, so na splošno velikokrat inkarnirale svoje energije v mnoge psihološke in fizične oblike. Za vsako inkarnacijo ustvari duša drugačno osebnost in telo. Osebnost in telo sta za petčutnega človeka izkustvena celota njegovega bivanja, za njegovo dušo pa sta enkratna in popolno usklajena instrumenta določene inkarnacije.«…

…«Vsaka osebnost prispeva k razvoju svoje duše, zavestno ali nezavedno, na poseben način s svojimi posebnimi sposobnostmi in učno snovjo, ki se je mora naučiti. Vse pripomore k razvoju duše: življenje matere, bojevnika, hčere, duhovnika; izkušnje ljubezni, ranljivosti, strahu, izgube in nežnosti; pa boji z jezo, kljubovanjem, praznino in ljubosumnostjo. Vsaka fizična, čustvena in psihološka značilnost osebnosti in njenega telesa, kot so močne ali šibke roke, omejen ali prodoren razum, razpoloženje sreče ali obupa, rumena ali črna koža, celo lasje in barva las, vse to se popolnoma sklada z namenom duše.«…

…«Osebnost je izraz izkušnje duše.«…

…«Osebnost in telo sta umetna vidika duše. Ko sta na koncu inkarnacije duše odslužila svojo nalogo, ju duša osvobodi. Prideta do konca, ne pa tudi duša. Po inkarnaciji se duša vrne v svoje nesmrtno in brezčasno stanje. Spet se vrne v svoje naravno stanje sočutnosti, jasnosti in brezmejne ljubezni.«…

…«Osebnosti so tisti deli duše, ki potrebujejo zdravljenje, skupaj s tistimi deli duše – npr. sočutjem in ljubeznijo – ki jih je duša posodila procesu zdravljenja v tem življenju. Razdvojeni vidiki duše, vidiki, ki potrebujejo zdravljenje, morajo med seboj na fizični ravni sodelovati, tako, da lahko vsak razdvojeni del postane celota. Osebnost je kompleksna mandala, ki jo tvorijo ti razdvojeni deli poleg nerazdvojenih delov. Prihaja neposredno iz delov duše, ki jih je duša izbrala, da jih bo ozdravila v tem življenju in morajo doživeti fizično raven, in pa iz tistih delov, ki jih je duša prepustila procesu zdravljenja, v katerega ste vključeni. Zato lahko vidite v osebnosti neke osebe razdvojeno trpljenje duše, ki jo je oblikovalo, pa tudi milost, ki jo je duša zaslužila in je ljubeči del osebnosti.«…
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Domovanje duše
Reply #4 - 17.07.2002 at 09:59:50
 
…«Duša je. Nima ne začetka, ne konca, vendar je na poti k celovitosti. Osebnost se pojavi iz duše kot naravna sila. Je orodje energije, ki ga duša pripravi za delovanje v fizičnem svetu. Vsaka osebnost je edinstvena, ker je edinstvena ureditev energije duše, ki jo je oblikovala. Je osebnost duše, če tako rečemo, ki je povezana s fizično snovjo. Izoblikovali so jo vibracijski vidik vašega imena, vibracijski vidik vašega odnosa do planetov v času vaše inkarnacije in vibracijski vidiki vašega energetskega okolja, pa tudi razdvojeni vidiki vaše duše, ki morajo sodelovati na fizični ravni, da bi dosegli celovitost.«…

…«Osebnost ne deluje neodvisno od duše. Če je oseba v stiku z duhovnimi globinami, je osebnost nekako pomirjena, ker je energija zavesti usmerjena na svoje energetsko jedro in ne na svojo umetno fasado, kar predstavlja osebnost.«…

…«Kadar pa je osebnost povsem uravnovešena, ne morete videti, kje se konča in se začne duša. To je celovito človeško bitje.«…

***

Amstel, potem je precej govora o karmi. Če želiš, se lotim tudi tega, vendar se mi zdi ravno karma krasen primer odgovora na tvoje vprašanje, kako je osebnost lahko orodje, skozi katerega se izraža duša. Zato naj še o karmi »preplonkam« kakšen odstavek ali dva:

…«Vsako dejanje, misel in občutek spodbudi namen in ta namen je vzrok, ki obstaja kot vzrok s posledico. Če smo soudeleženi v vzroku, ni mogoče, da ne bi bili soudeleženi tudi v posledici. Na ta najgloblji način smo odgovorni za vsako svoje dejanje, misel in občutek, kar pomeni, za vsak svoj namen. Mi sami bomo deležni sadu vsakega svojega namena. Zato je pametno, da se začnemo zavedati mnogih namenov, ki dajejo sporočila našim izkušnjam, da razvrstimo, kateri nameni ustvarjajo katere posledice, in izbiramo svoje namene glede na posledice, ki jih želimo ustvarjati.«…

…«Znotraj fizične resničnosti se dinamika karme odraža s tretjim zakonom o gibanju: »za vsako akcijo je enaka ali nasprotna reakcija«. Torej se veliki zakon karme, ki vodi v uravnavanje energije v našem razvojnem sistemu, odraža na področju fizičnih predmetov in pojavov z zadnjim od treh načel, treh zakonov o gibanju, ki vodijo uravnoteženje energije v fizični resničnosti.«…

…«Zakon karme je neosebna energetska dinamika. Kadar so njene posledice poosebljene, se pravi, ko jih doživlja osebnost s svojega zornega kota, jih doživlja kot preobrat v smeri, kot vračanje energije namena k tistemu, ki ima namen. Tako osebnost doživlja neosebno dinamiko, ki jo opisuje tretji zakon kot »enako in nasprotno reakcijo«. Oseba, ki namerava sovražiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo sovražiti. Oseba, ki namerava ljubiti druge, občuti, da jo drugi nameravajo ljubiti. To zlato pravilo je vedenjsko vodilo, ki temelji na dinamiki karme. Poosebljeno reklo karme bi bilo: »Od sveta sprejmeš to, kar svetu daš«…

…«Karmo vaše duše ustvarjajo in uravnavajo dejavnosti njenih mnogih osebnosti, vključno z vami. Pogosto doživlja osebnost posledice, ki so jih ustvarile druge osebnosti njene duše in, nasprotno, ustvarja neravnovesje energij, ki se ne morejo uskladiti same v njenem lastnem življenju. Zato brez poznavanja svoje duše, reinkarnacije in karme osebnosti ne more vedno razumeti pomena ali smisla dogodkov svojega življenja ali razumeti svojih posledic svojega odzivanja nanje.«…

…«Osebnost, ki izkorišča druge, npr., ustvarja neravnovesje energije, ki se mora uskladiti z izkušnjo, da jo izkoriščajo drugi. Če se tega ne da izpolniti v življenju te osebnosti, bo neka druga od osebnosti njene duše doživljala, da jo bodo izkoriščali drugi ljudje. Če ta osebnost ne razume, da jo drugi izkoriščajo zaradi prejšnjega vzroka in da ta izkušnja zaključuje neoseben proces, se bo odzvala s stališča osebnosti, ne pa s stališča svoje duše. Lahko se, npr. razjezi ali postane maščevalna ali potrta. Lahko tolče okoli sebe, postane cinična, ali se umakne v žalost. Vsak od teh izzivov ustvarja karmo, drugačno neravnovesje energije, ki se mora prav tako uravnovesiti. Na tak način je bil torej poplačan en karmični dolg, ustvarjen pa je bil drug ali so bili drugi.«…
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Domovanje duše
Reply #5 - 17.07.2002 at 10:00:09
 
…«Duša mora uravnati svojo energijo, če naj postane celota. Spoznati mora posledice, ki jih je povzročila. Energijska neravnovesja v duši so nepopolni deli duše, ki tvorijo osebnost. Med seboj povezane osebnosti so duše, ki se želijo zdraviti. Ali je odnos med dušami zdravljenje ali ne, je odvisno od tega, ali vključena osebnost lahko vidi preko sebe in druge osebnosti medsebojni odnos njunih duš. To zaznavanje samo od sebe privede na dan sočutje. Vsaka izkušnja in vsak medsebojni odnos vam da priložnost, da gledate s stališča svoje duše ali s stališča svoje osebnosti.«…

…«Primer: Če naš avto, npr., zadene drugega, pa je voznik drugega avta pijan, je prav, da drugi voznik odgovarja za popravilo našega avta pred sodiščem. Prav je, če mu prepovedo voziti, ker je vozil vinjen. Ni pa prav, da dovolimo, da naša dejanja spodbujajo čustva ogorčenja, pravičnosti ali žrtvovanja. Ti občutki so posledica sodb, ki jih ustvarjamo o sami sebi in drugi osebi, ter ocen, zaradi katerih vidimo sebe boljše od drugih.«…

Ekola, Amstel. Toliko. Ne vem, če sem s tem odgovorila na tvoje vprašanje. Saj veš – ne vem, kaj ti veš, ne vem, česa ne veš… Vsekakor to ni 1+1=2, ampak je treba na tole pogledati z nekega drugega zornega kota, z neke druge perspektive, kot smo je bili vajeni do sedaj. V bistvu sem odgovarjala sebi – iskala sem torej odstavke, ki meni odgovorijo na tole tvoje vprašanje. Vmes nisem komentirala svojega doživljanja kakšnega odstavka, to boš s svojim doživljanjem in razumevanjem naredila ti. Upam, da boš našla odgovor na tvoje vprašanje, drugače pa povej – bom še kaj poiskala.

Aja, še to: tudi sama se še nisem prebila skozi celo knjigo. Brskam lahko le po tistem delu knjige, ki sem ga sama prebrala. Če kasneje najdem še kaj, kar bi ti lahko odgovorilo na tvoje vprašanje, bom še dopisala.

M.
Back to top
 
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Domovanje duše
Reply #6 - 17.07.2002 at 12:06:48
 
Recimo, da ne verjamem, da imam dušo.

Ker ne verjamem, da imam dušo, potem nisem v stiku s svojo dušo.

Ke nisem v stiku s svojo dušo je moje dojemanje sveta omejeno na osnovnih pet čutov.

Ker je moje dojemanje sveta omejeno na pet čutov, sem petčutna osebnost.

Ker sem petčutna osebnost nisem mnogočutna osebnost.

Samo mnogočutna osebnost lahko prepozna "dobro srce pod trdim in jeznim vedenjem".

Samo mnogočutna osebnost lahko zazna tokove, ki ustvarjajo različne dobre ali slabe posledice, in se nauči ceniti tiste tokove, ki ustvarjajo dobre.

Če je treba lahko navedem kupček Miškinih citatov, ki po mojem mnenju podprejo zgornje trditve.

In če obstaja nekdo, ki ne verjame, da nima dušo, pa se mu vseeno zgodi, da zna prepoznati "dobro srce pod trdim in jeznim vedenjem" in ločuje med dobrim in zlim in ceni dobro.

Ker ne verjame, da ima dušo je petčuten.
Ker lahko samo mnogočutna osebnost prepozna določene reči, petčutna pa ne (ekvivalenca), in ker jih ta oseba prepozna, potem je ta oseba lahko samo mnogočutna.
Mnogočutno je nasprotje od petčutnega.
Torej, če obstaja takšna oseba, smo tole pripeljali do absurda.

A se kdo, ki bi izpolnjeval zgornje pogoje javi?

Ali pa sem se zmotil, ali pa tole samo demonstrira mojo petčutnost in nezmožnost preseganja, pardon transcendence svojih omejitev.

bp, dežurni skeptik
Back to top
 
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #7 - 17.07.2002 at 12:22:44
 
Quote:
Ker ne verjamem, da imam dušo, potem nisem v stiku s svojo dušo.
Ker ne verjame, da ima dušo je petčuten.
bp, dežurni skeptik


Dušo imamo, pa čeprav vanjo ne verjamemo.
Kdor ne verjame, pač ne verjame. Izkušnjo o duši lahko ima vseeno.
Da nisi v stiku z dušo, če ne verjameš vanjo... Ni res.
Po mojem.
Vsak, ki je bil ganjen ob kakem dogodku, recimo, ob rojstvu svojega otroka, ali ob iskreni izpovedi prijatelja, je bil v stiku z dušo, s stvarstvom.

Amstel, dežurna dušna pastirica  Grin  Grin


Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Domovanje duše
Reply #8 - 17.07.2002 at 12:28:48
 
Kako sem lahko v stiku s svojo dušo, če celo ne verjamem, ali pa celo, če sem prepričan, da duše nimam?

Potem bo o duši in sedežu duše potrebno napisati še dosti več, kot pa je napisal Zukav.  Undecided

bp
Back to top
 
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Domovanje duše
Reply #9 - 17.07.2002 at 12:42:57
 
bp, vsakdo ima dušo. Tudi ti, pa če jo še tako zanikaš.

Razlika je po mojem  mnenju ta, da se nekateri zavedamo svoje duše, drugi ne. Da jo eni priznamo, drugi ne. Da jo eni hočemo imeti, drugi ne.

Drugače povedano: če imaš dušo, potem si tudi priznaš svoje občutke, svoja čustva, oz., da me ne boš spet razumel napačno (zelo ozko) - petčuten človek tlači občutke in tlači čustva. Predvsem neprijetna. Jih zanika, ker v njem povzročajo strah. Strah petčutnemu človeku pomeni, da mora iskati zunanjo moč.

Mnogočutni si jih prizna, kar seveda pomeni priznati si bolečino (!) in poskusi obrniti zadevo sebi v prid. Kar pa pomeni, nekaj narediti na sebi. Iskati in najti avtentično moč.

OK? Ali boš spet zapel za kakšno dlakico?
M.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #10 - 17.07.2002 at 13:02:30
 
Miška, hvala. Bom prebrala pozorno. Pa se javim.
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #11 - 17.07.2002 at 13:41:46
 
Miska wrote on 17.07.2002 at 12:42:57:
Drugače povedano: če imaš dušo, potem si tudi priznaš svoje občutke, svoja čustva, oz., da me ne boš spet razumel napačno (zelo ozko) - petčuten človek tlači občutke in tlači čustva. Predvsem neprijetna. Jih zanika, ker v njem povzročajo strah. Strah petčutnemu človeku pomeni, da mora iskati zunanjo moč.


Jaz dojemam tako:
Duša nam šepeta, si utira pot skoz našo osebnost. Oživlja nas, oživlja in dregne na ovire do naših čustev.
Ovire so miselni vzorci.
Nabolj razpaseni: moški ne jočejo, oz. ne jokaj... ne bodi žalosten/žalostna,.... jeza je grda, nevošljivost se ne spodobi.

In kdor spozna dušo, vidi, da vsa čustva so tu, da nam nekaj povedo. Vsa čustva imajo svojo zgodbo.
Poslušajte to. Vsaj poslušajte.

Orodje duše je osebnost.  A ni logično?
A ni logično, da ko umremo, tisto, kar nas pri življenju drži, gre? Merljivo, opazno, občuteno... itd.

Kaj mislite, da je oseba v depresiji drugega, kot ekonom lonec? Ki ji zmanjka energije za življenje, ker "mora" potiskati vse, kar čuti?

Verjemem, da se duša javlja, četudi je nočemo videti. Čeprav ne verjamemo vanjo, nam šepeta. Ves čas... Jo slišite? Prlpšrsšlšpšršslšršsšpšslršpš.š.....
V tem Zukav, z vsem spoštovanjem, se ne strinjava.
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
bp
Ex Member




Re: Domovanje duše
Reply #12 - 17.07.2002 at 13:45:01
 
Miška,

Imam dušo, nimam duše, v čem je razlika v mojem življenju?
Zakaj moram imeti ravno dušo, da se zavem nekaterih reči?

Mislim, da če se bom jutri premislil in rekel, da imam dušo, zato jutrišnji dan ne bo bistveno drugačen, kot bi bil sicer. In tudi ne naslednji, in potem spet naslednji. Zato Occamova britev.

Ja lahko rečem, recimo da imam dušo, da lahko preberem Zukava in ga poskušam razumet in si pustim, da mi morda pomaga pri kakšnem spoznanju. Duša kot bergla torej?

Lahko pa verjamem, da imam dušo in si pač s tem razlagam vse kar se dogaja okrog mene. Ampak najprej moram verjet, potem si lahko razlagam. In razpravljam o tem.

Lahko pa morda tudi ne rabim duše, in kar enostavno sem, kdor sem.

bp

P.S.: Ja pravijo, da se hudič skriva v detajlih. Oziroma v dlakičicah ali pa nekje med dlačicami oziroma tam zelo blizu. Je čudno, da se potem za dlake obešam? Grin
Back to top
 
 
IP Logged
 
Amstel
5
p
*****
Offline


Posts: 2844

Gender: female
Re: Domovanje duše
Reply #13 - 17.07.2002 at 13:52:03
 
Quote:
Ja pravijo, da se hudič skriva v detajlih. Oziroma v dlakičicah ali pa nekje med dlačicami oziroma tam zelo blizu.


Hudič je med dlačicami?  Grin Grin Shocked 8) Tongue Grin
Back to top
 

Naj se zgodi, kar se mora.
 
IP Logged
 
Miska
5
*****
Offline


Posts: 1599

Re: Domovanje duše
Reply #14 - 17.07.2002 at 14:11:48
 
Amstel wrote on 17.07.2002 at 13:41:46:
Verjemem, da se duša javlja, četudi je nočemo videti. Čeprav ne verjamemo vanjo, nam šepeta. Ves čas... Jo slišite? Prlpšrsšlšpšršslšršsšpšslršpš.š.....

Veš, v čem je po mojem mnenju catch, Amstel? Če se ne želiš zavedati svoje duše, to pomeni, da si ne priznaš svojih občutkov, svojih čustev, svojih miselnih vzorcev, svojih vzorcev preteklosti – vedno je v tebi nek nemir… Vedno ti nekaj manjka… karkoli narediš – nikoli nisi čisto in popolnoma zadovoljen… Denar (kot simbol zunanje sreče) ti ne prinese sreče… Policija, vojska (zaznavanje moči kot nečesa zunanjega) – jim ne prinese sreče… Naše gospodarstvo (zaznavanje moči kot zunanje) – nam ne prinese sreče… Vse to nam prinese le trenutno zadovoljstvo, trenutni občutek sreče…

Vsi si želimo nekega notranjega miru. Mislim vsaj… Vsi težimo k temu… In to je to, kar pravi Zukav – priznati dušo… Kar pomeni soočiti se s tem, kar si in to preseči… Ne imeti negativnih, črnih misli. Karma. Kakor deluješ, tako se ti vrača.

In seveda, bp – to je težko. Ker to pomeni soočiti se z bolečino. To pomeni potegniti na plano tisto, kar si tlačil vase. Tlačil si vase zato, ker je drugače bolelo. Sem sicer spet pri rojstvu, našem otroštvu in tem, kar smo sprejemali. Sem o tem že dosti napisala in se ne bi ponavljala... bp, saj vase nismo tlačili veselja, sreče – tistih občutkov, ki jih radi doživljamo… Vase smo tlačili tisto, kar nas je bolelo… In si tega nismo priznali… Ampak to je še vedno v nas… Nekje tam globoko globoko grize in praska in hoče ven… Hoče se spucat…

In, bp – tako kot si se nekje odločil, da boš rekel lsejfnjksd (mnogočutnost) in aseiouioef (petčutnost), tako se zaradi mene tudi zdajle lahko odločiš, da boš rekel duši žblj in osebnosti šklj. Saj nimajo pomena besede in terminologija – pomembna so dejanja… V vsakem pogledu…

In šele takrat, ko si dovoliš priznati vse to, šele takrat, ko si dovoliš potegniti na plano tudi vse to, šele takrat, ko si dovoliš imeti dušo (ali pa žblj, če tako hočeš) – šele takrat si na poti, da pa le poiščeš svoj notranji mir… Da le poiščeš tisto pravo srečo… Tisto srečo, ki ti da občutek, da zares živiš…

M.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2