BRUS-LI wrote on 01.10.2002 at 22:15:36:litl starka ......a si ze odj....unga luzercka?
plp
brus-li
Quote:Skušam ga ne jemati ga kot loos-erja, in ja, napisala sem mu pismo+povedala, da naj s takšnim načinom kot je, ne išče potrditve pri meni, ker bo naletel na odpor. Trudim se ohranjat svojo avtentično moč + stvarnost, saj vem, da če bom popustila, bo spet tukaj, v takšni ali drugačni obliki.
Lp
Ta zloglasni fant je nekako našel mojo službeno tel. št. in me je klical, če grem na čaj kar tako. Seveda sem rekla, da ne, je vprašal zakaj, in sem mu povedala, da se ga bojim. Začudeno me je vprašal, kako to, da se NJEGA bojim, pa sem mu rekla, ali se ne spomni, kaj mi je naredil, pa je rekel, da je to pač že zgodovina. Sem mu rekla, zate že mogoče. Ker žal nisem pozabila, kako sem bila že skoraj blazna pristala pri psihiatru in na pomirjevalih.
Moji odgovori so bili iskreni, in ker nič drugega do sedaj ni pomagalo, (res da tudi iskrenost ne), ne vem, kako naj postopam. Ne vem, če je iskrenost najbolj modra, za taktiko pa nimam časa. Večkrat sem mu rekla, naj me pusti na miru, ampak... Nimam nobene kontrole, kaj bo v nadalje naredil, meni se panika povečuje, zdaj, ko je začel še v službo posegat. Najhuje je, ker me NE SLIŠI in ker ob njem izgubim zmožnost sploh karkoli pametnega rečt. Preganja me vsepovsod, tud v sanjah, imam strašen občutek krivde, ker mu ne morem pomagat, pa vem da neupravičeno. Včasih na trenutek dobim samozavest v smislu - nisem ti ničesar dolžna, ravno tako ti meni ne, pa sem v naslednjem trenutku že vsa nemočna in prestrašena. Najhuje je, ker VIDI v mene in ve, da sem popolnoma sama. Bojim se sama sebe, da bom izgubila razum. Kakšna ideja, beseda, nasvet?