Najlažje mi bo, če delim tisto, kar se mi dogaja sedaj. Ne bom šla v podrobnosti, ker še nisem pripravljena.
Pred menoj je bil korak, ki sem ga storila že pred parimi leti - kake 3 leta nazaj, se mi zdi. Takrat me je odneslo. Popolnoma in čisto. Po eni strani je bil občutek fenomenalen, po drugi pa sem popolnoma izgubila stik s tem svetom. Realnost, kot jo dojemamo, je popolnoma izginila. Čas je dobil drugačne razsežnosti. "Načrt" na katerem se je delalo, se je "zgoraj" odvijal, ni pa še prišlo od dogajanja oz. uresničevanja le-tega na našem planetu. Jaz kot celota, sem bila gor. In živela gor. Ter se obenem zavedala, da pravzaprav pa tudi na Zemlji živim. In da tako ne morem iti skozi Življenje.
Takrat sem si naredila nekaj blokad, ki jih sedaj počasi, počasi odpravljam. Tako hitro, kot sem jih zmožna dojemati. Tako hitro, kot sem jih zmožna v realnosti uresničevati. Pa gre še vseeno malček prehitro...
V glavnem: takrat me je rešil ego. Na nek način. Začela sem iskati želje, ki bi bile povezane s tem Življenjem tu. Oprijemljive. Otipljive. Realne...?
Marsikdo bi rekel, da bi bilo mogoče prav, da bi ostala gor. Pa vem, da ne bi bilo. Kajti želim si nabrati še več izkustev. Želim izkusiti kako izgleda biti človek in živeti Življenje!
Kot veliko drugih sem čakala, da bodo ljudje pripravljeni, da se načrt začne udejanjati. Povsod je bilo potrebno nekaj priprav, nekaj dela, toda konec koncev nam je vsem skupaj (torej: vključno s teboj...) uspelo, da se je začelo. Ne bom se delala pametno - itak imate vsi vsaj približno predstavo, kaj se bo dogajalo oz. v katero smer gremo.
Dodala bi še tole: energije, ki se sedaj spuščajo na Zemljo, so čudovite. Enkratne. Čiste kot solza. Zato je dojemanje časa tako različno iz dneva v dan. Zato se toliko stvari dogaja v ljudeh. Zato toliko bolezni. ... Zato...
Sedaj se nahajam v obdobju, ko me informacije dobesedno tiščijo. Trudim se deliti, kar vem, ne da bi drugim solila pamet. Na vso žalost ali na vso srečo je tako, da so določene stvari, ki jih vem. Nisem pa še našla pravega načina, kako jih spraviti iz sebe oz. jih predati osebi, kateri so namenjene.
No, tu se kaže ostanek mojega ega: kako bodo ljudje sprejeli moje besede, glede na to, da sem samo eno povprečno človeško bitje. No, pa naj mi bo: eno povprečno simpatično človeško bitje. Po drugi strani pa... mogoče se bo slišalo grdo rečeno, toda dejansko mi dol visi, kaj si kdo misli o meni. Itak ne bi bila, kakršna sem oz. mi ne bi bilo dano vedeti, kar mi je dano vedeti, če ne bi imela določenih pozitivnih lastnosti. Tako čutim. Dvomiti ne zmorem več...
Če se že razkrivam in odgrinjam tančico s tega, kar vem, bom dodala pa še tole: podporo vsega imamo. Vsi in vse je na naši strani. Vse se odvija v smer, vse gre proti cilju, po katerem hrepenimo.
Glede na to, da imam blazno rada ljudi in da mi ni vseeno, kaj se s kom dogaja in ... povem samo in zgolj tisto ter toliko, kolikor se mi zdi potrebno, da določena oseba ve. Vse ostalo želim, da odkrije sam. Živim svoje Življenje, tvojega nočem. Živi ga sam-a. Podarjeno ti je zato, da narediš nekaj čudovitega. Da izpolniš dano nalogo. Da si ti.
Če bom komu kdaj stopila na žulj - kot sem že napisala: to je moj talent. Iz ljudi potegniti tisto, kar želijo skriti. Pred seboj in posledično pred drugimi.
LittleStar: manjvrednostni in večvrednostni kompleks sta brezzvezna stvar, se popolnoma strinjam. Res je pa tudi, da še nisem srečala osebe, ki s tem še nikoli v Življenju ni imela problemov. Marsikdo jih je imel in jih je odpravil. Marsikdo pa se tega še ne zaveda. Proučevanje ljudi mi je pač hobi... še predvsem pa preučevanje sebe...
Človečki moji dragi zlati, napisala sem iz srca. Brez ega.
***Bistvo je očem nevidno. Srce vidi vse in še več. Dovoliti si premagati omejenost... Zakaj pa ne? Kaj ni pravzaprav ravno to EGO?***
Veliko ljubezni vsakomur od vas želim!
Suzana
Home
Pages: 
