ana
5 p
Offline
Posts: 1223
Kranj
Gender: 
|
me veseli, Mike, da si se oglasil
s tvojim mišljenjem se seveda strinjam, pa bi mogoče razmišljala še malo dalje. Saj vem, morala bi oba prebrati članek, da bi laže kako rekla, a vseeno. V članku se trdi, da so se ti indigo otroci rojevali že prej in zaradi svoje drugačnosti bili v nadlego okolici, domačim. Ti so jih seveda poskušali stlačiti v svoje kalupe, otroci pa so se na to odzvali ravno z nasiljem nad sabo in drugimi.
Članek poudarja, da je treba s takimi otroci ravnati drugače kot je bila družba navajena do sedaj. Da jim je treba prisluhniti in jih ne zatirati kot so jih včasih.
Šele s tragedijami taki otroci opozorijo nase, in takrat se potem sprožijo čustva. In na podlagi takih negativnih odstopanj potem pot postane lažja novodošlim dušam, ker se jim je teren že pripravil. Na žalost. Ne smatram, da je tako prav, a šele v tragedijah pride v ljudeh do preloma, stresa, šoka in samoizpraševanja in so pripravljeni misliti drugače, biti bolj popustljivi in manj ukalupljeni.
Ja, Mike, starši naredijo take otroke. In ostala okolica.
Pravijo, najbolj odgovorna naloga v življenju, ki jo imamo, je starševstvo. In najmanj smo pripravljeni nanjo. Najmanj poučeni.
Otroci niso naša lastnina, samo zaupani so nam v varstvo. Mi ne moremo misliti njihovih misli, čeprav skrbimo za njihova telesa. Otroci se rodijo čisti, in nihče se ne rodi zato, da bi postal morilec. Vedno obstajajo tudi druge poti.
Sama imam tri otroke in čeprav so si po zunanjosti podobni, so notranje zelo različni. Kot ne bi bili iz istega gnezda. Sin je tisti, ki se na vse kriplje upira sistemom, v prvi vrsti seveda šoli. Pa zna biti brez truda odličnjak, saj je brihten, a v pridobivanju znanja, ki ga trenutno ne rabi, enostavno ne vidi smisla.
Je dovolj, da iz naših osemletk nastanejo devetletke? Starejša hči drugo leto obiskuje devetletko (je v osmem razredu). K sreči naša šola teži k temu, da bi bilo otrokom v šoli čim bolj ugodno oz. kot je ravnateljica rekla na začetku šolskega leta: Minili so časi, ko so bile šole prilagojene potrebam učiteljev. Šole se morajo prilagoditi potrebam učencev.
Sama vedno pravim: dokler bodo učitelji ljudje, ki se za ta poklic odločijo na podlagi svojih intelektualnih sposobnosti in ne iz veselja za delo z otroci, našim otrokom ne bo všeč v šoli. To se pozna pri mojem sinu: če ima učiteljice, ki so tople do otrok, z njim ni problemov, čustveno hladne ga pa odbijajo. S pogovorom potem doma sklepava kompromise, da razumsko poskuša sprejeti, da brez šole in splošne izobrazbe pač ne gre, saj še križank ne moreš reševati, če nimaš vsaj nekaj znanja.
V enem od člankov v zadnji Auri se govori tudi o detecih: otroci imajo od rojstva potrebe in ne zahteve. Noben otrok se ne rodi zato, da bi postal tiran svojim staršem.
Čez nekaj dni naj bi rodil moj brat. Ima trideset let, žena precej manj. Bi človek rekel, da je že toliko starejši, da bo malo potrpel. Pa je že izjavil, da ne bo poslušal otroka, da se bo drl celo noč. Hoče seveda reči, naj se otrok že rodi tak, da bo imel on, utrujen odrasel človek, ponoči gmah. Pa sama vem, da jokajo otroci samo takrat, ko je zelo kriza. Za svoje otroke sem od malega skrbela čisto sama, saj mož niti takrat, ko sem imela 39 vročine, ni hotel poskrbeti zanje. A preden otrok ugotovi, da mu nekaj fali (lačen, žeje, lulat itd), postane nemiren in šele kasneje zajoka. Vstajala sem takrat, ko so otroci postali nemirni, poskrbela zanje in vsi smo v miru naprej spali. Ponavadi zjutraj nisem niti vedela, kolikokrat sem na noč vstala, ker sem vse opravila napol v spanju: do kraja se nisem zbudila ne jaz in ne otroci, čeprav sem jih nosila previjat v pritličje.
Bratu pa seveda ne morem soliti pamet: besedica tu ali tam že, drugače pa ima svojo pot...
|
Home
Pages: 
