Welcome, Guest. Please Login or Register
Forum Svet pogovorov gape.org
Sončeve pozitivke
pilcom.si
 
  HomeHelpSearchMembersLoginRegister  
 
Pages: 1 2 3 4 
(Read 35343 times)
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #30 - 01.03.2002 at 09:36:40
 
..se strinjam Mike, pravzaprav bi raje rekla da je vseeno oz. da ne vemo kaj je res... sploh pa ni pomembno. kar šteje je edino naš namen in vem da je dober...(glej zadnje na "kaj je smisel življenja")
... hvala vsem in lep dan želim
Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #31 - 04.03.2002 at 13:41:47
 
Quote:
Način vzgoje je zanemarljiv v primerjavi s tem, kako starši sprejemajo življenje in kakšen model, vzgled, vzor so otroku. Kakšni so. Na kakšen način ljubijo. Pa če to niso starši, pa je kdo drug v okolju - kdorkoli, več ljudi, ki se s sorodnimi značilnostmi odzovejo na človekov (otrokov) dušin zapis z namenom samouresničitve.



Quote:
V knjigi Sporočilo iz večnosti Aborigini pravijo: četrto božjo zapoved vi kristjani narobe razumete. Mišljena je takole: Ne stori ničesar, zaradi česar te tvoj otrok ne bo mogel več spoštovati. Mi pa seveda pravimo: Spoštuj očeta in mater....  Bi rekla še to: ni krivcev. Ni tistih, ki so boljši, ni tistih, ki smo slabši. Samo smo. Delamo tako kot ta trenutek najbolje zmoremo.


Tele dve zadevi sta se mi kot staršu v dušo segli, sami zase,  se pa  tud majkom  strinjam, ko pravi, da so starši tisti, ki narede take otroke. Mislim, da sta dekleti hotli povedat, da jih naredimo take ne samo z načrtno skrbjo in vzgojo amapak če smo prevsem  za nič drugega kot za vzgled.

Zadnje čase prihajam do spoznanja, da je to ta zadnje najbolj pomembno. Za eno skrbnostjo pa  kontrolo pa  odgovornostjo za otroke samo skrivamo eno svojo nezrelost,  ki jo mulci potem ko shodijo pa par besed spregovorijo takoj spregledajo. Pol je celo odraščanje eno preigravnje in tekmovanje kdo bo koga nadmudril, da bo zase vzel več svobode na račun drugega znotraj enih okvirov, ki zagotavljajo en minimum varnosti nasproti zunanjemu okolju. Stalno smo okupirani z urejanjem enih odnosov od avtoritete do podrejanja, tako da ljubezni izven te sheme tud zaznati ne zmoremo več.

Če sem sam pri sebi na čistem, da se lahko realiziram le kot  enkraten in neponovljiv iduvidum in da mi je le kot takemu preko ljubezni dano občutiti enost z drugim, drugimi in vesoljem, potem ja  ne bom posiljeval s sabo ene nedolžne duše,  ki je že tako obremenjena s tem, da je na pol moja gentetska kopija. Kot staršu naj bi se mi prebudile  le predispozicije za en ljubezenski odnos do te dušice, ki ji dam občutit povezanost s svetom, pa prav nič drugega. Samo to je moja starševskega naloga in le če je nisem sposoben zaštekat, se začnem zatekat v ene  straševske vloge, ki  so jih za take primere zrežirali drugi.  Ampak pol itak ne živim iz sebe ampak za svoj ego po scenariju teh drugih in lahko sem samo srečen, da mi to otrok čimprej na tak al drugačen način vrže v glavo. To pomen, da ga še nisem  uspel tolk speglat, da me ne bi bil več sposoben  spregledat. To pomen, da mi je mulc dal še šanso.  

Če je takih otrok vse več, to pomeni, da smo  tastari pač množično sfalil, pa še sfalili smo hvala bogu slabo. Včasih so zanal še sfalit boljš, tko da se to praktično ni opazilo.  Zato nismo samo mi krivi, imamo en karmični zapis sojih prednikov odzad, kot  zvezdica pa ana prav ugotavljata.

Ampak po tej  po tej logiki tud otroc niso avtomatsko nedolžni, jim ni možno našega karmičnega dolga odpisat pa za odrešenike proglašat, kakor  je  tud mike v eni podobni debati po mojem prav zapisal.

Skratka:
Delamo tako kot ta trenutek najbolje zmoremo..



Back to top
 
 
IP Logged
 
LittleStar
Ex Member




Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #32 - 07.03.2002 at 09:46:14
 
q
Delamo tako kot ta trenutek najbolje zmoremo..  
q

Pa je to res? Ni to le preblisk spoznanja nekega globjega razumevanja človekove psihe, ki ni nujno resničen? Ni to le opravičilo? Ali nimamo vsak trenutek znova priložnost biti še boljši?

Je nesmisel, neizprosno, morda celo bolno pričakovati od ljudi, da smo najboljši, kar smo lahko? Da se konstanto zavedamo - samospominjamo?

Ne bi raje težili k samozavezi: Delajmo tako, kot ta trenutek najbolje zmoremo?

Kako ne bi uporabljali svojih vrednot enako za soljudi, če smo vendar Eno? Je to možno?

Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #33 - 07.03.2002 at 09:53:01
 
valjda da delamo najbolje kot trenutno zmoremo

to še ne pomeni da delamo tistih 100% katerih bomo enkrat v prihodnosti zmožni (takrat ko se bomo združili v eno), ampak tistih 100% ki smo jih zmožni v točno določenem trnutku ... tuki, zdej ... po možnosti med vsakdanjim delom, u službi, pod miljardo pritiski, če si sposoben večino tega odbacit in delaš svoje delo v meditaciji pomoje že delaš delo 100%.
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #34 - 07.03.2002 at 13:53:43
 
Zvezdica pa gape pa vsi

smo po mojem spet nazaj tam, do koder zmerom pridemo, ko hočemo ven pa naprej prit:

- lahko tud doktoriraš na temo npr. vzgoje in pol magari tud doma znanstveno eksperimetiraš po enih doteranih metodah, ampak na koncu nimaš nobenega jamstva, da kljub upoštevanju vseh možnih spremenjljivk nisi kakšne spregledov in prav zarad nje sfaliv

- lahko se takoj prepustiš enmu filingu, za katerga v seb čutiš, da je 100% taprav, ampak spet nobenga jamstva nimaš, da se nis lastnemu očutku pustu po domače povedan nategnit in da se ti bo to ekrat na mulcih pokazal pa prek njih vate nazaj zaletel

Zase bi upal rečt, da delam po eni luteranski logiki: če se fino matraš, se ti to mora nekje obrestovat. Po  tej logiki sem se enako pripravljen doktorata lotit kot tud filingu prepustit, če bi se za oboje moral enako fino matrat al pa vsaj enako odrekat.  

Se pa pol tud zalotim, da tle ne gre tolk za končen rezultat, saj se zarad take protestanstke logike po njem več ne sprašujem. To logiko potem tud od odtrok pa tud od drugih nazaj zahtevam, tle smo v kriterijih eno, samo ne vem, kdo se pol  s kapitalom, ki ga tako ustvramo, okorišča.  Jest ne, mi ne - kdo pa pol? Komu na čast se odrekamo, za koga sploh delajmo?

A se nismo indigo otrok zato omislili, da bi ta začaran krog v najšibkejšem členu prekinli?



Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #35 - 07.03.2002 at 14:16:34
 
natanko zato
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
ana
5
p
*****
Offline


Posts: 1223
Kranj
Gender: female
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #36 - 07.03.2002 at 14:22:59
 
titud wrote
Q
Jest ne, mi ne - kdo pa pol?
Q

kako pa veš, da ne? In, v kakšni obliki bi pričakoval (ker če veš, da ne, potem veš, v kateri obliki da ja)?
Back to top
 

Ljubezen ozdravlja vse - tiste, ki jo dajejo in tiste, ki jo prejemajo.
 
IP Logged
 
LittleStar
Ex Member




Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #37 - 07.03.2002 at 14:38:26
 

Tole se lepo navezuje tud na tole titudovo izjavo, ki mi večkrat prileti v misli, pa bi jo mogoče poskusili razčistit:

q
Zvezdica pa Ana pri sebi ugotavljata, da je takšno dvojno pojmovanje morale posledica potrebe po odrešitvi, ki izhaja iz težkih življenjskih preizkušenj. Lahko da je psihološko gledano tudi tako, ampak je za tiste, ki se na take ljudi čustveno vežemo, to ena zaj....  scena. Jest bi osebno stokrat rajše vidu, da bi se odrešeništvu odrekla, pa da bi z vsemi, vključno z mano, en konstanten čustven odnos imela.  Z vsem spoštovanjem do teškega življenja in preizkušenj, ampak to se po mojem ne bi smelo tako v enemu duhovnemu/ezo-elitizmu kazat. A se to sploh da zahtevat al pa izprosit al pa se vas na finto vršt? A ne pomislite, da moramo tudi zaradi takega odnosa do nas kar naprej nekaj  jamrat?  
q

???
Back to top
 
 
IP Logged
 
vida
5
*****
Offline

I love YaBB 1G - SP1!

Posts: 1240

Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #38 - 07.03.2002 at 15:26:40
 
Q
Se pa pol tud zalotim, da tle ne gre tolk za končen rezultat, saj se zarad take protestanstke logike po njem več ne sprašujem. To logiko potem tud od odtrok pa tud od drugih nazaj zahtevam, tle smo v kriterijih eno, samo ne vem, kdo se pol  s kapitalom, ki ga tako ustvramo, okorišča.  Jest ne, mi ne - kdo pa pol? Komu na čast se odrekamo, za koga sploh delamo?
Q
...meni se tole zdi ključno vprašanje, okrog katerga že en čas odgovore iščemo ...!
Back to top
 
 
IP Logged
 
gape
YaBB Administrator
p
*****
Offline

I love YaBB!
Posts: 13595
The Land of YaBB
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #39 - 07.03.2002 at 15:41:50
 
jah no ... sej bi človk lahko reku ... a je ta stran na kateri sem, sploh prava stran ???
a ni slučajno una druga prava ???
ampak to nebi smelo bit vprašanje.
Back to top
 

Lahko pa da se tudi motim ...

The Administrator of this yabb and domain.
WWW WWW  
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #40 - 07.03.2002 at 15:45:32
 
Jest sem tle hotu eno tretjo plat vpelat, ampak bom to probov jutri  odmotat...
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #41 - 07.03.2002 at 19:40:40
 
Jaz pa mislim,da smo si odgovore že sami dali.
Včasih je dobro iti malo nazaj in pogledat svoje in druge poste.

Res ne vem,zakaj se toliko sprašujemo ali smo na pravi strani.
Ali to pomeni,da ne zaupamo sebi ?

Raje postanimo bolj pozorni na ta trenutek. Smiley
Back to top
 
 
IP Logged
 
Robi
5
p
*****
Offline

I love to love
Posts: 5749
Dolenjska
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #42 - 07.03.2002 at 20:52:54
 
Quote:
Delamo tako kot ta trenutek najbolje zmoremo..  


Saj pa drugo tak ne obstaja,kot samo ta trenutek.
Vprašanje je samo -navezanost.
Kako bomo rasli ,je odvisno samo od tega,kako zelo smo navezani na preteklost in kje je naša zavest.

Trditev,da delam največ,kar ta trenutek zmorem,lahko razumemo na več načinov.
Če je ta trditev,samo znak tolažbe in samopomilovanja,potem obstaja možnost,da človek "zakrni".
Lahko pa je ta trditev tudi način sprejemanja samega sebe.
Če si rečem,da naredim najbolje,kar v tem trenutku zmorem,potem je vsakršno obsojanje nesmiselno.
Potem spejmem vse,kar sem naredil in lahko rasem naprej.

Pomemben je namen,vsako resnico pa si bo itak vsak po svoje razlagal.
Kakor komu paše.
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #43 - 08.03.2002 at 11:10:58
 
Quote:
kako pa veš, da ne? In, v kakšni obliki bi pričakoval (ker če veš, da ne, potem veš, v kateri obliki da ja)?



Vem da ne, ker vidim, da se otroc z istimi al pa vsaj podobnimi dilemami ukvarjao kot smo se in se še zmeraj mi, da jih skratka skoraj ničesar ne moremo obvarovat, pa če se še tako trudmo. Da se z enim  karmični zapisom svojih prednikov v seb srečujejo, da ne morejo napredovat, na da bi prej napredoval mi. Mi pa smo, vsaj zase lahko trdim, zasidran v enem luternaskem pogledu na svet, ki pristaja na predistinacijo, garanje in  hkrati askezo, ki vodi k kopičenju ene materije  in duhovne energije, ki je od nas odtujena in s katero pa pol upravljajo drugi. Večina nas le čaka na poplačilo, ki  se nekaterim  deloma kot palčilo za lojalnost resda po malem dogaja na tem   na tem, večinoma pa na onem svetu.

Jest mislim, da dušo to izčrpava, ji brez veze nanaša eno trpljenje. Tako stanje duha pa  po mojem ni nujno, saj  je človek v svoji duhovni zgodovini že preživljal realizaciji duše bolj naklonjena obdobja. Eno takih je renesansa, tisto srednjeveško uživaštvo, ki je  s pojavom svetovne trgovine zgradilo Benetke pa druga renesančna mesta, ki  svojo  arhitekturo in umetnostjo  izžarevajo do skrajnih meja realizirano dušo. V tem obdobju se ni trgovalo zato, da bi se kopičilo, temveč da bi se ustavrjalo,  zapravljalo in razdajalo. Še cekev je izstopila iz duhovne askeze in spustila dušo napajat v posvetna uživaštva.  O  stopnji demokracije v tedanji beneški pa dubrovniški republiki po antičnem vzoru še danes večina narodov  lahko samo sanja. Umetniška dela Michelangela, filozfska dela Kuzanskega in Ficina so danes lahko le nedsegljiv zgled celovitega pogleda  na dušo in telo, ki sta danes ločena, olastninjena  in razstavljena na prafaktorje.


     
Back to top
 
 
IP Logged
 
titud
5
p
*****
Offline

Zaznavanje mističnega
je vir vsake prave znanosti.

Posts: 6736
Markomur
Gender: male
Re: Še o Duši, Dušah...
Reply #44 - 08.03.2002 at 11:11:50
 
Luter  je v strahu pred posvetno in materialnim zapravljanjem duše zapovedal duhovni  in materialni akstizem, ki pa se zaradi sproščenih energij ni več mogel vrniti v zgodnješi srednji vek npr.  cerkvenega mistika in asketa franca asiškega. Pokazal pa se je v obrambni in  preverzni  inkviziji pravoverne cerkve in v nedstojnosti razkazovanja  materialnega bogastva in čutnih užitkov na protestantski strani.              
Z izvajanjem  cerkvenih obredov v narodnih jezikih je sicer pridobil naklonjenost širših množic, izničil pa se je ena univerzalni duh , ki ga ga je po evropi dotedaj širila latinščina omikanih slojev in tedanje inteligence. Drugače povedano: zaton renesenase je eno zdravo razuzdanost potisnil v perverzijo in sadizem; eno odkrito  kopičenje zaradi razdajanja v skopuško kopičenje zaradi kopičenja; eno domišlijsko  delo, ki je  poplačano z občutkom  božanske kreativnosti  za tukaj in zdaj  v eno racionalno  matranje za poplačilo v prihodnosti ali onostranstvu; eno živahno družbeno prehodnost za posameznika v eno v naprejšnje pristajanje na ponižnost in sprijaznost z družbenim položajem, saj je posameznikova usoda predistinirana in jo s svojo akcijo ni možno spremenit.

Znano je, da se protestantska etika pokriva z začetkom kapitalizma, to je prvotno akumulacijo  kapitala. Tle se tud začne naše  zakamuflirano odtujevanje od samega sebe. Mislimo, da smo motivirani, ker da  delamo zase, v resnici pa sistem pod peklenskim tempom goni naprej profit, ki ga naše delo in kapital ustrjata za druge. Skratka, večji del naše energije se materializira v rokah drugih in gre brez našega neposrednega vpliva svojo pot. Po logoki  profita v tisto, ki nas tera k še tršemu  delu hkrati še večjemu odtujevanju. Transkormacijio te logike k manjšemu odtujevanju, ki naj bi ga zagotovil družben nadzor proizvjalnih sredstev, je sicer zagovarjal židovski matrialistični  mislec Marx, vendar se zaradi prevelikega revolucionrnega naboja v protestantskih deželah ni obnesla, drugje pa je v sprijeni obliki prinesla več škode kot koristi.  Luteranska etika,  ki se je kontinuirano  razvijala v severni ameriki in na evropskem severu, nam v tako v postindustrijski dobi  ne odtujuje več samo energij in psihofizičnih energij, ampak se je zažrla v eknomizacijo in izrabljanje čustvenega telesa, vseh zanih in neznanih teles in svetov.  Zato  tako široko tolerira in  absorbira in nazadnje komercilaiziramo vzhodnjaška metafizična znanja in duhovne prakse in nam dopušča navidezno svobodo pri urejanju družinskih in družbenih razmerij.

V zgoraj povedanem jest slutim eno bojazen, da nekdo vleče koristi od naše neosveščenosti. Da imamo vase vsajeno eno etiko, ki nam ne dopušča, da bi  se odrekli lastniškemu odonosu do svoje duše in  do duš drugih. Ker se ne odrečemu  svojemu, s tem priznavamo lastništvo tudi tistih neimenovanih in od nas odtujenih drugih, ki delujejo nanjo izven našega nadzora in proti njej, jo izčrpavajo. Bi celo trdil, da se tako trdno oklepamo lastnega lastništva (čeprav v srcu vemo, da je jalovo) prav zato, ker nas v to silijo neimenovani  drugi delničarji. In tudi zato, da dobimo legitimnost, da smo lahko  sami udeleženi v lastništvu  in zčrpavnju duš drugih, tudi najbližjih. Da se vrtimo v enem začaranem krogu kapitalizacije enih lastniških deležev nad nečim,  za kar so vsaj  naši renesančni predniki vedli,  ad prazaprav ni možno lastninit.

Kako se take kapitalizacije zapletejo in rapletjo je tud Goethe je lepo razkril v Faustu, ki je dušo prodal hudiču.


Ne vem, kolk sem vam uspel v tem teoretičnem razpravljanju konkretno odgovort. Po mojem nič, saj to itak vsi vemo. Al pa nekaj, če se tem ne sprijaznimo pa mal okrog jamramo.
Back to top
 
 
IP Logged
 
Pages: 1 2 3 4