Quote:


no jaaaaaaa, ne me presenečat
pa ne, da imaš angleško obliko imena?

no, zvezdica, jaz imam obratne težave: vedno sem mislila, da sem nusa. pa so me spokali pri kakih petih letih v bolnico in sem doživljala bajne travme, ko so me klicali vsesorte (ani, ancka itd), samo nusa ne (sevede, ko sem pa uradno na papirjih ana, meni pa ni tega noben razložil). Danes mi je mar: če je treba al pa ne, se odzivam na obe imeni, pa je

Q
a herby ni fantek? a kej še ne vem?
Q
herby je fantek, očitno pa še ni bojevnik (al pa je pa noče bit), sploh če ga lahko carlos zadepresira; mene ne, poznam še par ljudi ki jih ne.

niti nism mislu kar se organov tiče, ampak bolj tko jin pa jang scena, bolj energetsko gledano in to, nakako tko da deklice rabijo ljubezen za razsvetljenje, fantki pa bolj meditacijo - hvala oshotu za tole.
kar se tiče razuma smo fantki bolj razumski, deklice pa kao bolj intuitivne in to.
točno tko eni rabimo ene informacije, drugi druge, je pa res da tud druge informacije pridejo prov prvim, saj so lahko fantki bolj na punčkasto stran mahnjeni in obratno deklice bolj na fantkovsko stran, kar sploh ni rečeno da je slabo, samo, tko pač je. kot sm jest kao bolj na punčkasto stran mahnjen - bolj jin in to moja deklica pa bolj jang in to, pa je vse fino fajn, se glih lepo dopolnjujeva in to.

mal te morm no ... izzivat
še ...

meni pa se zdi da je fajn razlaga, mogoče je mal hard, pa nima veze, hoče rečt, da se je nujno začet borit proti podzavesti - v tem primeru jo imenuje predator in mu celo da fizično obliko in zavest.
pač potrebno je začet povečevat zavest, nujno je začet, če te drugo do sedaj ni prepričalo naj bi te ti zapisi v carlosovi knjigi.
ker če ti to ne da misliti da je tvoja podzavest od zunaj in da ta del ni v tvojem upravljanju ampak v upravljanju nekoga drugega (četudi je ta drugi po nekih interpretacijah SO drugi) in če te ne premakne z mesta na pot ozaveščanja, ti bo samo še bog osebno lahko pomagu. tko jest to vidim. sploh ni nujno da je tko, nujno pa je tko to da se je potrebno začet ozaveščat.

Aloha ... tuki pa ne morem mimo ne da bi neki napisala ... in ta neki ni nič drugega kot do da je Castaneda nekaj posebnega, ... škoda da nisem živela v času, ko je živel on .... res pa je sicer, da so njegove knjige neki posebnega, tko ko je bil on ... sicer jih pa vsak razume po svoje ... hvala bogu ... če pa komu preseda pa njegova stvar ... pobere naj kar njemu paše, kar trenutno lahko sprejme in kar potrebuje, ... mogoče pa bo kdaj kaj drugače ...
...
Salamander :)

Hm skoda da tale forumcek ni nekak zazivel in zasijal v polni luci.

Glede Castanede: prebral sem VSE njegove knjige priblizno 5x vsako, zacel sem ze v 6em razredu in takrat mi je blo vse UAU kaj delajo tile charovniki in shamani ti niso cist diht kako je to sploh mozno kaj jim je to omogoclo in podobna vprasanja in sanjarjenja so mi sla takrat po glavi. potem ko sem malo zrasel in knjige precital se veckrat (enostavno se nisem mogel ustavit, tako dobro so napisane) vendar me SPLOH vec ni fasciniralo dogajanje okoli samanov, zalezovalcev sanjacev, La Gorde ali raznih drugih osebkov. Koncno sem razumel da je Carlito Castaneda samo opisal zivljenje in da enostavno moras v zivljenju znat prisluhnit dogajanju okoli tebe in pravilno odreagirat, ceprav je to ZELO tezko in (na zalost) le malokrat v resnici izvedljivo. Zato pa: trening, trening, vaja. Ali kot bi rekel ucitelj karate tigera: Auftragen, polieren (sem pozabu kak je v anglescini), ali pa kot pravi star pregovor: vaja dela mojstra, mojster pa vajo.
Castaneda je pac (saj je bil antropolog) zajel in povzel vse bistvene in pozitivne lastnosti vecih kultur in religij (od daljnjevzhodnih do indijanskih pa tudi nekaj zahodnjaskih, ceprav je teh bore malo), jih zdruzil in napisal knjigo, oziroma knjige o njegovem uvidenju teh pozitivnih lastnosti skozi izkusnje v drogah ali drugih nacinih doseganja visje stopnje razumevanja.
Seveda nebi nikamor prisel brez ucitelja, ki je v njegovem primeru bil (najbrz) indijanec, ki mu zivljenje ni bilo najbolj naklonjeno vendar je on ravno v tem iskal IZZIV. in tako tudi je: NAJVECJI IZZIV JE ZIVLJENJE in treba ga je spostovati kot najhujsega nasprotnika in hkrati ljubiti kot puncico svojega ocesa.

LP