Jezus v Indiji I.
Tudi zgodovinska znanost napreduje. Leta 1988 smo postali posebno pozorni na torinski prt, ker so se ga hoteli znebiti. Leta 1993 je izšla knjiga Zarota proti Jezusu z dokazi o potvorbi analize prta in knjiga Jezus je živel v Indiji. Leta 1997 so zažgali torinsko katedralo, da bi dokaz za Jezusovo preživetje križanja upepelili. Zakaj je bil obsojen na smrt? Zakaj se je moral skrivati in oditi v Indijo?

Poslušajte mojo skrivnost: Nisem na križu umrl.

"Vi kristjani resnice, poslušajte besedo svojega Gospoda: Premagal sem posvetnega duha, moje kraljestvo bo ustanovljeno. Obstaja samo en vladar. Odpravljam vse meje na svetu, v mojem kraljestvu ni meja. Odpravljam vse stranke na svetu, v mojem kraljestvu ni strank. Vse vlade so brez mandata, v mojem kraljestvu so samo služabniki. Vsa imovina je moja last, v mojem kraljestvu ni imovine, ves denar in vse zlato sta brez veljave, v mojem kraljestvu ni mamona. Vsi zakoni so razveljavljeni, v mojem kraljestvu velja samo moj zakon. Vi poznate vse moje besede. Spokorite se, zahvaljujte se svojemu Očetu, ki je tudi moj Oče."

Prvo vstajenje je blizu. Gorje nevernemu, ki bo tedaj imel več kot potrebuje.

Ker se po nekaj letih novica o potvorbi v svetovni javnosti ni prijela (največ se ve o tem v Sloveniji), so hoteli prt rehabilitirati, saj romajo ljudje iz celega sveta v Torino zaradi prta.

Zgodovinski lik največjega mojstra človeštva se je v zadnjih letih znatno izostril. Morda je najpomembnejše delo Jakob, Jezusov brat, ki ga je na 1000 straneh objavil Robert Eisenman, profesor za religije Bližnjega vzhoda in direktor teološke fakultete na California State University v Long Beachu, v katerem odkrije, da je bil Jakob in ne Peter pravi Jezusov naslednik. Peter je "svojemu gospodu Jakobu" vsako leto pošiljal poročilo o svojem učenju in delovanju (ko bi mogli odkriti ta poročila!). O Jakobu vemo več kot o Jezusu. "Kar je bil Jakob, to je bil tudi Jezus." Na podlagi - dolgo zanemarjenih - zgodnjekrščanskih besedil, zgodovinskih virov, judovskaga izročila kakor tudi kumranskih zvitkov Eisenman razkrinka Pavlovo krščanstvo kot nakazo vsega, kar so pridigali Jezus, Jakob in Peter.

Esenski poslanici miru se krst omenja sedemkrat kot post ob vodi - dokler nisi zdrav. Krst je zastonj, krvave daritve pa so bile temelj jeuzalemskega gospodarstva.

Jezus v Indiji II.
Jezusov poskus revolucije

Nazorejec (pristaš prenoviteljskega gibanja, ne Nazarejec - saj Nazareta ni bilo) je bil edini revolucionar, ki je začel s preobrazbo na pravem mestu. Danes bi on imel dokončen uspeh, tedanje tempeljske oblasti pa so se uspešno uprle poskusu popolnega preobrata, čeprav jim je bil napovedan strašen konec, če se ne spreobrnejo.

Od vsega začetka javnega delovanja je Nazorejec Ješua močno napadal duhovščino, farizeje in saduceje.

"Bližala se je judovska velika noč in Ješua je šel v Jeruzalem. V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. Iz vrvi je spletel bič in vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil stojnice, prodajalcem golobov pa rekel: Spravite proč vse to in ne delajte tržnice iz hiše mojega Očeta" (Jan 2,13-16).

Ta dogodek opisujejo vsi štirje evangeliji, kar je redkost. To je bilo edinkrat, da je Ješua storil agresivno dejanje. Vse ovce in vole je izgnal iz templja. Je bilo to sploh mogoče? Kdo ve koliko tisoč glav živine je čakalo v templju na zakol, in koliko sto priganjačev in duhovnikov-klavcev je bilo vpletenih? Tempelj Ješua ni imenoval brlog razbojnikov zaradi menjavanja denarja (tudi to), ampak mearat parisim - brlog morilcev. Mearat pomeni brlog, paris (prs) pa raztrgati kot lev raztrga ovco. Na tisoče glav živine in na stotine ljudi, ki so imeli opravka s klanjem, je pognal iz templja en sam človek. Kje je bila tempeljska straža, ki je štela 400 izurjenih in močno oboroženih policajev in vojakov? Koliko sto pomagačev je moral imeti Ješua ob sebi, da ga niso takoj prijeli, ko je začel z akcijo!

Ješua je uporabil zanj nekarakteristično nasilje, ker je šlo za klanje živali - v božjem imenu. Mi poznamo ta pripetljaj pod polepševalnim izrazom "očiščenje templja". Malo pa jih je, če sploh so, ki razumejo, da je to osrednji dogodek vélikega tedna, ki je sprožil aretacijo, sodbo in križanje Ješua, ker je poskušal končati pokol živali (in mislite, da je nekaj dni potem sam jedel jagnjetovo pečenko?). Ker je prepovedal klanje v imenu svojega Očeta kot na cvetno nedeljo novoizvoljeni kralj, je s tem zadal smrtni udarec gospodarski podlagi Jeruzalema.

Sveto mesto je postalo središče žrtvovalne religije 600 let preje, ko so tempelj proglasili za edino legitimno klavnico. Mesto in njeni prebivalci so bili odvisni od templja za svoje preživetje.

Še veliko je povedal Izaija. Takole so ga potvorili moderni pismouki: "Bike žrtvujejo, hkrati pa človeka ubijajo; drobnico darujejo, hkrati pa psu tilnik lomijo; darujejo jedilno daritev, hkrati pa svinjsko kri darujejo" (Iz 66,3).

Razumljivo je, da so pred 2000 leti voditelji z vsemi sredstvi branili tempeljsko prakso: to je bil center, okrog katerega se je vrtelo njihovo življenje in s čimer so se preživljali. Ker so bili skoro vsi ljudje nepismeni, so morali verjeti, kar so jim natolcevali verski liderji z ozirom na božjo voljo in Sveto pismo. Ni pa lahko razumeti, zakaj današnji kristjani požirajo pravljico o potvorbi klavnih daritev. V času pismenosti in splošne komunikacije ljudje vendar lahko izbirajo. Biblija opisuje večni konflikt med silami, ki so zahtevale klavne žrtve v božjem imenu, in med silami, ki so ta nauk in to prakso ožigosali kot izprevrženost človeškega kova.

za začetek tolk ...