Nedelanje je tehnika zaustavljanja sveta kot ga poznamo - je postavljanje "resnice" v oklepaj in dopuščanje novih možnosti. Možnosti videnja sveta na način vidcev.

don Juan o tem spregovori takole:

"Nedelanje je sila preprosto in sila težavno. Tu ni česa razumeti; samo obvladati ga moraš. Krona prizadevanj vsakega vedca je seveda videnje, do tega pa pride šele, ko ustavi svet, in sicer s tehniko nedelanja."

"Delanje je tisto, zaradi česar je tista skala skala in tisti grm grm. Delanje je tisto, kar dela tebe tebe in mene mene."
"To, vidiš, pa je težava pri govorjenju," je rekel. "Človek zmeraj vse pomeša, če govori. Če začneš govoriti o delanju, nazadnje zmeraj govoriš o nečem drugem. Zato je boljše samo delovati.
Tistale skala, na primer. Če jo pogledaš, je to delanje, če pa jo vidiš, je to nedelanje."
"Tistale skala je zate skala zato, ker je to vse, kar si lahko o njej misliš."  je rekel. "Temu jaz pravim delanje. Vedec, recimo, pa ve, da je skala skala samo zaradi delanja, in če noče, da bi bila skala skala, mu ni treba storiti drugega, kot da se oprime nedelanja. Razumeš zdaj, kaj hočem reči?"
 "Svet je svet zato, ker poznaš delanje, ki je potrebno, da je takšen," je rekel. "Če ne bi poznal tega delanja, bi bil pač drugačen."


Pokazal je na podolgovat balvan, ki je stal naravnost pred nama. "Oglej si senco tega kamna. Njegova senca je kamen, pa vendarle to tudi ni. Če gledaš ta kamen zato, da bi videl, kaj kamen je, je to delanje, če pa gledaš njegovo senco, je to nedelanje.
 Sence so kakor vrata, vrata nedelanja. Vedec, na primer, takoj prepozna najgloblja človekova občutja, samo da pogleda njegovo senco.”
 "Je v njih kakšno gibanje?" sem vprašal.
 "Lahko bi rekel, da je gibanje v njih, ali pa, da se v njih zrcalijo obrisi sveta, ali pa, da iz njih prihajajo občutja."
 "Ampak kako lahko občutja prihajajo iz senc, don Juan?"
 "Če meniš, da so sence zgolj sence, je to delanje," je pojasnil. "Takšno mnenje pa je nekam bedasto. Poglej na to takole: v vsaki stvari na tem svetu se skriva še toliko vsega, zakaj torej ne tudi v sencah? Navsezadnje se nam zdijo sence sence samo zato, ker jih delamo za sence."

"Ko si začel sanjati, si uporabljal mojo osebno moč, zato ti je šlo lažje. Zdaj si pa prazen. Toda truditi se moraš še naprej, vse dokler ne boš imel sam dovolj moči. Vidiš, sanjanje je nedelanje sanj, in ko boš napredoval v nedelanju, boš napredoval tudi v sanjanju. Gre samo za to, da si ne nehaš pogledovati v dlani, pa četudi ne verjameš, da je v tem, kar počneš kakšen smisel. Kot sem ti že rekel, bojevniku sploh ni treba verovati, saj dokler deluje, ne da bi veroval, v resnici nedela."


Don Juan je pripomnil, da moje telo ve precej več, kot se mi sanja, saj je sila, ki naju zasleduje, na moji desni. Tiho, z zaupnim glasom je pripomnil, da se mi je zaveznik tistega dne že dvakrat tako zelo približal, da je moral posredovati in ga ustaviti.  "Podnevi so sence vrata v nedelanje," je rekel. "Ponoči, ko je spričo teme na delu le malo delanja, pa je senca prav vse, z zavezniki vred. Sploh pa sem ti že pravil o tem, ko sem te učil teka moči."
"Vse, kar sem ti doslej povedal, je bil vidik nedelanja. Bojevnik vse na tem svetu gleda skozi ta vidik, in vendar ti ne morem povedati nič več, kot sem ti danes že povedal. Zdaj moraš še svojem telesu pustiti, da odkrije moč in občutek nedelanja."
"Neumno je od tebe, da zaničuješ skrivnosti sveta samo zato, ker pač veš, kako se to dela," je rekel z resnobnim obrazom.


"Pa je vse to res, don Juan?"

"Če bi pritrdil, bi bilo to delanje, če bi zanikal, ravno tako. Ker pa se učiš nedelanja, ti moram reči le to, da sploh ni pomembno, ali je vse to res ali ne. Ravno v tem je bojevnik v prednosti pred navadnim človekom. Navadnemu človeku je vedno veliko do tega, da bi vedel, ali je kaj res ali ne, bojevniku pa prav nič. Navaden človek ravna z rečmi, za katere meni, da so resnične, tako, z rečmi, za katere meni, da niso resnične, pa drugače. Če za nekaj velja, da je res, se tistega loti in verjame temu, kar počne. Če pa za nekaj velja, da ni res, potem se tistega sploh ne loti ali pa, če se vendarle, ne verjame temu, kar počne. Bojevnik pa se loti dejanja v obeh primerih. Če za tisto, kar počne, velja, da je res, potem to počne zato, ker hoče delati. Če pa počne nekaj, kar ne velja za resnično to počne zato, ker hoče nedelati. Razumeš zdaj, kaj bi rad povedal?"

delanje == vzorci

???

dej mi povej razliko med bojevnikom in navadnim človekom
in med vzvišenim in navadnim človekom

kaj ju definira za eno al drugo?

"Delanje je tisto, zaradi česar je tista skala skala in tisti grm grm. Delanje je tisto, kar dela tebe tebe in mene mene."

delanje so vzorci preko katerih si interpretiramo okolico

"Tistale skala, na primer. Če jo pogledaš, je to delanje, če pa jo vidiš, je to nedelanje."

ko jo pogledaš jo pogledaš da boš neki mislu o njej al pa kej
če pa jo samo usput opaziš, zlito z okoljem, si jo opazu, bi lahko reku je nisi ustvaru. nisi ti skolapsiru njene funkcije.

"Tistale skala je zate skala zato, ker je to vse, kar si lahko o njej misliš."

"Tistale skala je zate skala zato, ker je to vse, kar si lahko o njej misliš."  je rekel. "Temu jaz pravim delanje. Vedec, recimo, pa ve, da je skala skala samo zaradi delanja, in če noče, da bi bila skala skala, mu ni treba storiti drugega, kot da se oprime nedelanja. Razumeš zdaj, kaj hočem reči?"
 "Svet je svet zato, ker poznaš delanje, ki je potrebno, da je takšen," je rekel. "Če ne bi poznal tega delanja, bi bil pač drugačen."
imaš vzorec o skali
vedec ve da je to samo vzorec in ker ve zanj ga je verejtno tud že ozavestu, saj je ja vedec, in zato tam ni vzorca in lahko model vedec nedeluje z uno skalo in jo izniči in je u bistvu zlo deloval, ampak je u bistvu nedeloval, karme si ni ustvaru bi lahko reku.


gape wrote on 24.05.2003 at 12:27:09:



kadar deluješ delaš po vzorcih
nedeluješ če deluješ tisto kar te ne obremenjuje z vzorcem.





to o senci in tole
*Kot sem ti že rekel, bojevniku sploh ni treba verovati, saj dokler deluje, ne da bi veroval, v resnici nedela.*
mi ne potegne glih

"Podnevi so sence vrata v nedelanje," je rekel. "Ponoči, ko je spričo teme na delu le malo delanja, pa je senca prav vse, z zavezniki vred. Sploh pa sem ti že pravil o tem, ko sem te učil teka moči."

tud to mi ni glih jasn

ker
ponoči je vse senca
podnevi ko posije sonce, pa so sence točno odmerjene.
ne poštekam kaj je v njih. kao neki prehod v višji nivo?

in zgoraj je razlika drugače opisana kot si ti predstavljaš, se mi zdi.

vzvišenega človeka pa sam mislu iz daoizma, kjer je ta edini sposoben sploh dojet sporočilo.

                  43

Najtršjega na svetu -
obvlada najmehkejši;
nepredirnega in brez vrzeli -
predre tisti brez substance.

Po tem spoznam koristnost nedelovanja.
Poučevanje brez besed,
delovanje, pa nič zoper naravo -
kaj redkokdaj boš srečal to
v našem svetu.

(Dao De Jing)

Quote:


Si kar dobro pogruntala, ampak vseeno je še dvojnost prisotna, to me mal moti, ker 'si' ločila: "moraš, da skoz prlezeš" in na drugi strani "kar te veseli". Kakor hitro je dvojnost je del(ov)anje. Po mojem pravi vidci/vedci tud to presežejo, če razumeš. Pa presežejo tud ni prava beseda. Ni jim bistveno, ker nimajo sebe. Skoz so v tej meditaciji in pol sploh ni važno, kaj je res in kaj ne. (npr. al je v službi, al pa doma, al na pikniku).

Quote:



Po moje gre tu za popolnoma drugo izhodišče - "navadni človek" deluje na vsakdanjemu opisu sveta (na običajnemu svetu), v kateremu je resničnost ali neresničnost zelo pomembna, medtem ko gre bojevnik mimo tega - vsakdanji svet mu ni merilo, zato tudi nima nobene reference, s katero bi lahko ugotavljal resničnost. Njegova referenca je brezgrajnost v vsem.

Prizadevati si za popolnost bojevnikovega duha je edina naloga, vredna naše človeškosti.

Nedelovanje je ravno zaustavljanje tega sveta, v katerem ima resnica svoj pomen in svoja "pravila", medtem, ko on sledi drugemu opisu sveta, kjer so merila in zakoni (celotna "realnost") drugačni.

lp

"Ampak kakšen smisel bi imelo takšno laganje, don Juan?"
 

"Nemara te bo napeljalo h kakemu drugemu delanju, in tedaj se ti bo nemara posvetilo, da sta obe delanji laž in neresnični in da s tem, da se ju oklepaš, samo zapravljaš čas, saj je edino resnično tisto bitje v tebi, ki bo umrlo. Priti do tega bitja pa je nedelanje samega sebe."

Quote:


Še to ne bi smelo biti važno