Quote:


Ja, lahko to trdim, da sem našla SVOJO izpolnitev. In to "teorijo" ti lahko po fotki posljem  , če si mi javiš na moj mail: natawe@hotmail.com

Seveda boš lahko "VIDEL" mojo izpolnitev .... svojo boš pač sam moral poiskat.

jaz nisem happy. kaj bi blo lahko narobe?

Samson wrote on 06.06.2003 at 05:04:28:



Nasprotuje s svojim povzdigovanjem raznih transcendentov in jadikovanjem nad tem življenjem. To sem mislil, da večina religij gradi na strahu pred smrtjo in neko večno kaznijo in da ravno to življenje obtožujejo za vse hudo. Kar pa se lepo pokaže v sovraštvu do vsega materialnega in telesnega.

Življenje pa ima svoj smisel v sebi samem, zato je čista neumnost govoriti o tem, da za osmišljanje česarkoli potrebujemo vero. Religije torej življenje posiljujejo v neke svoje predstave, kalupe ter dogme.


uživaj!

Quote:

ni potrebno biti VEČ vernik
sm majčkeno spremenu
sej še zdrži ???



* V danem trenutku je tisto kar- JE - vedno najboljse. *
itak
kar daješ to dobivaš ... z zamikom na žalost


Quote:


poglej zgornjo 'forumlo' s te (preteklost in prihodnost , tukaj zdaj) perspektive


tuki in zdej je pametno nedelovat, zato da pol ne bo treba delovat, ko bomo kej od tega, kar smo znameravali s poprejšnjim delovanjem, uresničevali.
materializirali.
namero.


treutek moraš izpolnjevat sam ... nihče ne more misliti tvojih misli, nihče ne more govoriti tvojih besed, niti delati tvojih deovanj.
in ko ga izpolniš je izpolnjen ... odvisno je samo še od tega s čim ... ampak ker je vse polno, si lahko privoščiš neki stvari vršt vn in naredit plac za nove.


Quote:

pred pol urce sm neki podobnga napisu
si sarkastičen al misliš resno ?


ok

očitno misliš resno

jest sm ti u bistvu odgovoru

če boš hotu, se bom potrudu in ti razdelu tisto itd
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?board=vera;action=display;num=105514471...

težke energije so in težke preizkušnje ...

na vsako vprašanje obstaja odgovor ... samo namero je treba sprožt ... premal nameravate ... premal prosimo, premal dajemo dovoljenje višjim instancam za delovanje skozi nas ... premal, kot je eva lepo pretipkala v osvobajanju od sebe, ukazujemo kaj naj se zgodi, premalo imamo poguma za prevzemanje odgovornosti ...

u končni fazi se je treba pa samo odločt

blue pill
ali
red pill

nazaj v mayo, ali v spoznanje, neglede na to kaj je tam ... izven matrice ... v neznano ... v ljubezen ... čutno ljubezen ... tja ego ne more ... vsi smo tu ... noben nima lahkega dela s seboj v teh časih, drugi, seveda naredimo ogromno vsak dan za to da ojašamo drugim njihovo delo s tem da svoje delo opravimo 100% (recimo ob svojem delu v službi, opravimo svoje delo res 100% tako kot človek želi da mu ga predamo v nadljno obdelavo, z vsemi opombami in vsemi materiali na kupu) ... pa šiht ni življenje, je samo beg od življenja ...




se mi zdi da smo pokazal da še nismo za odpis


hvala


B well

may the force allways be with you

in za konec

"I've seen things you people wouldn't believe, attack ships
on fire off the shoulder of Orion. I watched C-beams glitter
in the dark near the Tanhauser gate. All these moments will
be lost, in time, like tears in rain. Time to die."
Roy Baty (Ridley Scott, BLADE RUNNER, 1982)
Aleksandar Boskovic

Quote:


Psihološko gledano je to po moje  zadeva sugestije pa avtosugestije. Ko te drugi prepričajo, da vera (magari skoz dogmo) deluje, pol jo prakticiraš lahko sam, ne rabiš več nobenga prepričevanja od zunaj oz. postane to 'zunanje' prepričevanje plod tvoje lastne kreacije.  Zaresna vera po moje zares deluje   tko,  da postaneš kreator okoliščin, ki na te delujejuje sugestivno.  Ne vem, zakaj bi rabu  zmeraj vedet, zakaj je tko, če deluje tud, ne da bi vedu. In po moje je sugestivno  tud in predvsem zato, ker ne veš, ker deluje kot ene vrste čudež, ki zlomi odpor razuma, ki je usmerjen na posamično in tako le preko vere lahko dojemaš svarstvo v celot. Vernik bi temu reku skoz boga.

Jasno, da vsak podlega skušnjavi, da to religiozno potrebo po dojetju celote naveže na posmičen interes, pa naj bo to mamin al  pa ataov, cesarjev, papežev, narodov,  strankarski, tega ali onega guruja, špeklulanta, prevaranta... Kjer je vera, tam je vraževerje pa ideologija. Ampak smisu znanja in vedenja ni v ukintvi vere, ampak preprečevanju njenih zlorab za posamične interese pa namene. Vera mora zmeraj odpirat dostop  onkraj vedenja  oziroma mora posedovat vedenja in znanja, ki držijo ta dostop do univerzalnega človeku stalno odprt.  Religije ta zanja ziher posedujejo, kako jih pa najt pa prakticirat je pa  vprašanje, ki jih tukaj hočmo  od vernikov potegnt. Ti pa nam ne morejo pomagat, če v veri vidmo predvsem sredstvo za zlorabo in se zato upiramo  njenim sugestivnim vplivom.

Jest prčakujem in zahtevam, da se ta razmerja med posameznim in univerzalnim urejajo skoz človeško kulturo. V nej se morajo prepletat tako vera kot vedenja in znanja na način prav mere tud in predvsem za posameznika, ki skoz to kulturo potuje k sebi.

titud wrote on 10.06.2003 at 09:51:55:



Se mi zdi vseeno nekoliko smešno definirati smisel znanja preko vere.

Smisel vedenja, znanja ali česarkoli je najprimerneje iskati v stvari sami, ne pa zunaj nje (temu bi se lahko reklo posiljevanje pojma - smisel znanosti zato nikakor ne more biti v tem, da bi se ukvarjala z vero, razen če ni ta znanost teologija ali reliologija ali kaj podobnega).

Ravno tako, kot je nesmiselno za gonilo znanosti postavljati vero - gonilo je želja po znanju in vedenju - radovednost. Ne pa neka vera kar tako. In če bi verniki zares o čemerkoli kaj vedeli, potem bi postali znanstveniki, modreci ali vedci - vsekakor pa bi izgubili svoj status vernikov. In če bi religije posedovale kakršnakoli znanja bi se v momentu postavile na stran znanosti - bi postale znanosti.


uživajte!

Hi,

Kar se mene tice je vera zgolj tehnika in nic vec. Ta tehnika, pac ce se lahko imenuje vera (in ne npr. politika) in naj bi to tudi bila, pa ne bazira na razumu.
Ker ce ta tehnika bazira na razumu ni vec vera, temvec znanost.

Zato je za vernika, ganega od svojih custev, pac dovolj, da enostavno verjame. Seveda, morajo slediti tudi neki pricakovani rezultati. Sicer je zadeva bolj vrazeverje kot vera.

Znanstvenik, gnan od svojega razuma, pa mora najprej preizkusiti, da lahko verjame. To je osnovna razlika med znanstvenikom in vernikom.

Prvi najprej verjame, da lahko deluje, drugi pa najprej deluje, da lahko verjame.

Zaradi tega se lahko vernika tud, po domace receno, tako lahko nategne z razlicnimi duhovnimi znanostmi. Sploh s tistimi iz vzhoda. Je model "na mestu zlocina" ze v temeljih pripravljen verjet zgodbicam. In bolj ko so neverjetne in s tem podzigajo njegova custva (in domisljijo), bolj je pripravljen verjet. Bolj je vernik.

Znanstvenik izhaja iz tega, da dvomi v vse, vernik  izhaja iz tega, da verjame v vse (npr. zdej je hit, da vesoljci zanjejo zito  ).

Dejansko je pot nekje vmes.

Tko, da vsaj kar se mene tice, je Titud kar dobr povedal.

Titud quote:
...Ne vem, zakaj bi rabu  zmeraj vedet, zakaj je tko, če deluje tud, ne da bi vedu....
V bistvu se mi zdi ta citat kar neka dost velka sprememba v Titud filozofiji.

Titud,
A se motm?


Lp
Jst

Kar se utemljiteve pa obratov moje osebne filozofije tiče: sem že prakrat omenu, da živim po principu vernika v enem  sugestivnem okolju  ne da bi vedu točno po kakšnih zakonitostih je to okolje skreirano in kolk ga jst tud zavestno sploh sokreiram. Mam izkušnjo, da deluje, ker verjamem vanjga in ne zato, ker bi zanjga imel kakšno racionalno pokritje. Potreba po tem racionalnem pokritju me žene k analiziranju pa špekuliranju, ampak če bi imel svoj lajf  racionalno utemljen, pol bi okolje, v katerem delujem, zgubilo vso sugestivnost. Špekuliranje si lahko privoščim, ker moj  lajf ni utemeljen na njem, ampak na nečem drugem, ki  s špekuliranjem le futra  potrebo ega po racionalnem  pokritju. Zmerom bolj opažam, da po mojem lajfa nimam zgrajenga na racionalni podlagi, zato si lahko privoščim luksuz, da špekuliram in se racionalnem smislu lahko tud  motim, ne da bi se mi zato sesul cel lajf.

Se tud jest strinjam z jstom, da morata it znanost pa vera skupaj, da si v bistvu nista v nasprotju. Zdej iz koga kdo izhaja je spet tema za špekuliranje, zihr pa sta v eni medsebojni korespondenci, ki nam ni čist jasna in razvidna in po moje je to mora bit tko, ker iz takih odnosv izhaja tista univerzalna kreativnost, ki se je ne more do konca prilastit niti vera niti znanost.