SSKJ je zaenkrat zmenjenost 2milj Slovencev:

neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost

brezméjnost  -i ž ( ) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost

brezkônčnost  -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
brezprostórje  -a s ( ) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju

brezprostórnost -i ž ( ) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti

véčnost  -i ž ( ) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost ● evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo

Ker o neskončnosti ne razmišljamo samo Slovenci, v tem kontekstu niti ni toliko pomembna sama slovenska beseda "neskončnost".  Zaradi mene je lahko tudi infinity, infinitum ali karkoli, kar se na ta pojem nanaša ... sicer pa razlage tehničnih pojmov ni preveč dobro zaupati humanistom in slavistom, ki jih največkrat interpretirajo, kot znajo, z veliko pesniške svobode, s citati iz umetniške literature in podobno, kar pa običajno z realnostjo nima veze ...  

LittleStar, mislim, da razloga za razburjanje ni.  
Saj ne gre za to, kdo bo izpadel bolj pameten. Gre za to, da se prave stvari postavijo na pravo mesto, da se zadeve pravilno dojamejo in da se bobu reče bob, brez bluzenja kar tja v dan in v tri krasne. Bluzenje je pravzaprav ena redkih stvari, ki se jih je potrebno otresti.

Mogoče veš, kaj je učil Budha?
Naj naštejem samo prve tri točke njegove znamenite osmokratne poti, ki naj bi vodila do prenehanja trpljenja in k razsvetljenju:

1. pravilno razumevanje
2. pravilne misli
3. pravilna beseda

LittleStar, oprosti, vendar tistega nisem napisal zato, da bi žalil. Je že tako,  da se v glavnem vsi trudimo po (svojih) najboljših močeh. Kdor se ne,  s tem veliko izgublja, vendar je to njegova izbira in zato ni za obsojati.

V medčloveški komunikaciji je zelo pomembno, da vemo o čem govorimo ali pa, da se trudimo temu idealu vsaj čimbolj približati.
(Pre)pogosto se dogaja, da se dva na smrt skregata, čeprav mislita povsem enako in imata enaka prepričanja. Do kratkega stika pa najpogosteje prihaja zgolj zaradi različne rabe besed in s tem pojmov ter s tem različnega razumevanja in konfliktov ter na koncu trpljenja (Budha ima prav  ).

Svet  (katerga del smo tudi mi) je dokaj natančno določen in v procesu spoznavanja tega sveta in njegovih zakonitosti so mnogi, tudi za ceno svojega življenja, prišli do določenih spoznanj o tem svetu, ki jih ne bi smeli kar tako zlahka zavreči in se v zameno za ta tako težko pridobljena spoznanja predati nekakšni poljubni "pesniški" svobodi, ki ta spoznanja nemarno zanika. Vsaj meni se to ne zdi fer do vseh tistih iskalcev, ki so za vsak korak, ki je nam danes samoumeven, porabili cela življenja.

Quote:


Bardo, tle se ti jest ne bi čist prdružu. Smo že v uni temi o cerkvi obdelal, za spoznanja ni dobr nikomur posebej hvaležen bit, ker pol nismo daleč od tega, da se ponižnost v za spoznanje v naprej predpostvalja. Pa naj bodo v obliki znastvenih hipotez al teoloških dogem. Jest sem zato, da so javni lasti pa vsem pod čim bolj enakimi pogoji dostopna,  pa da je pol od tebe samega odvisno, kaj boš z njimi naredu. Z vsakmu maš skor kaj za počet, vsak svoje deluje tud na način  tvojega spoznavanja, ki se po gapetu začne  s 1 in konča na 7 stopnji. Na enem nivoju  boš tako npr. na neskončnost gledal zanstveno, kakšnem drugem 'pesniško', spet na enem x boš z neskončnostjo občeval tko po pesniški kot znastveni palti hkrati... V tem smislu  ni pravila razen tega, da so v vsaki naslednji  stopnji spoznanja   vsebovane vse prejšnje, da ni mogoče nč preskočit, pa da ne vidim razloga, zakaj bi moral  iz same hvaležnosti na kakršnikoli obtičat.

Quote:

kaj pa če je resnica taka da zeus meče dol strele, in si mi pač interpretiramo to kot negativne elektrone ... in kaj če obstaja boljša zaščita pred strelo kot ta ki jo po tej interpretaciji furamo?
kako veš katere sanje so bolj resnične?
kako sploh veš kaj so sanje?

Quote:


Praktična uporabnost  kot edini kriterij resničnosti spoznanja je hudo civilizacijsko omejen pojm, ki bi ga danes lahko enačil z lastnostjo  ene zadeve, da ima eno hkrat tud menjalno vrednost, da ma v seb en presežek, zarad katerega ga je vredno kupit al pa splača prodat.

Poglejmo na to 'pesniško': Kaj pa če ma strelovod  svojo uporabnost pa tržno nišo samo  zato, ker z v nebo štrlečimi železobetonskimi  stavbami dražimo zevza, da vanje pošilja strele?  Če tega mi  ne bi počel, če bi živel v jamah al pa ilovnatih kočah s slamnato streho, nižjih od najnižjega drevesa,  bi v strelah ne  videli božjega srda, pred katerim se je treba zaščitit, ampak le  eno kozmično fešto, en izraz božje razigranosti, s katero nam bogovi kvečjemu kažejo savojo razigranost. Kakšno praktično vrednost bi v tem primeru imel strelovod? A ne bi z njim brez veze izzival ene pozornosti, s katerim bi iz kozmično fešte, namenjene vsem, naredl eno proti nam usmerjeno  izlivanje božjega srda? Jest sem trdno prepričan, da bi genialca, ki bi bi v takšnih okoliščinih postavu sred vasi strelovod, zatolkl par metrov pod zemljo in to danes praktično napravo proglasl za hudičevo delo norega poeta.

Je skratka pri kriterju praktične uporabnosti treba upoštevat vse časovne in prostrorske dimenzije in kulturno-civilizacijske okvire in nešteto drugih kriterijev, ki determenirajo  posameznikovo spoznavnost resničnosti.

Klinc, jest na tako omejenost ne pristajam.

Jest verjamem, da v seb nosmo vse časovne in prostorske dimenzije magari od prapoka naprej pa nazaj sicer v eni   infatilni obliki in da v bistvu tud točno vemo kaj je neskončnost, samo ker ta termin v tem kulturno-civilizacijskem trenutku, omjenem z materilano potrošniško logiko hitre pokvarljivosti,  nima bog ve kašne uporabne vrednsti. Je zato  pač nismo sposbni ubesedit al ako drugče tako izrazit, da bi okrog tega dosegli en medsebojni konsenz, kar pa ne pomen, da spoznanja o njej v eni drugače arikulirani 'peniški' obliki nimamo.  Jest ne bi reku da je to spoznanje kakovostno slabše, je le drugačno, je  v eni drugi vibraciji, in od tvoje splošne ozaveščenosti je odvisno,  kolk si  jo sposben občutit  kot 'hkratno'.

Quote:


Sorry, bardo, za potvarjanje, ampak tud ta 'omiljena'  verzija  razumevanja praktične uporabnosti kot 'zelo dobrega kriterija'  za dokazovanje pravilnosti spoznanja men ne zadostuje. To seveda ne pomen, da jih zanikam, pomen samo, da dopuščam tud vzporedne realnosti, ki pa se med sabo seveda ne morejo izključevat pa si kontrirat. Zato je že tko poskrbljeno. Zato ni možno, da bi kdo v kameni dobi, ko še niso znal iz železove rudnine izatlit žleza, kdorkoli naumil strelovod. Zato tud ne bom kot kao  čisti 'pesnik', ki zanika praktično uporabnost oblačil v mrzlem podnebju, dlje kot eno eno poletje v eni čisti poetiki zdržov. Ampak zame kljub temu gola praktična uporabnost ni edini  tempelj, ki bi semu moral iz hvaležnosti klanjat. Mi je una bolj všeč da daš cesaraju (posvetnosti dimenziji ) kar je njenga, in bogu (drugim dimenzijam) kar je njegovega.