Svet pogovorov
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl
General >> Splošno,  aktualno ... >> Neskoncnost
http://www.gape.org/cgi-bin/yabb/YaBB.pl?num=997953389

Message started by MIKE on 16.08.2001 at 11:16:28

Title: Neskoncnost
Post by MIKE on 16.08.2001 at 11:16:28

Kaj si lahko predstavljam kot neskoncnost?

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 16.08.2001 at 14:47:18

Q
Ja pa se nekaj je: resnica je tudi ta, da se vcasih na posameznem vprasanju spustimo tudi v cisto druge tematike, glede na osnovno vprasanje.
Q
to so asociacije, to je neskončnost, nikol ne prideš do konca; sm prejle začel tipkat neki o limitah pa številkah, pa ni blo gut. me matra tud mene tale neskončnost in to. ker za moje pojme je v bistvu vse končno, 0 al pa 1.

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 16.08.2001 at 15:07:49

je ze tko, + -, 1,0 , vse se pa v neskoncnosti vrti okoli- navadnega NIČ (in ne to razumeti kot nula, v povezavi z ena)

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 16.08.2001 at 15:32:03

vse se vrti proti enosti, kao spirala, ki gre navznoter (implodira) in gre vedno v manjše krožnice, ki so vedno bližje enosti. po našem dojemanju do te enosti niti ne more priti (limita bla bla), ker je to neskončnost in tam pač obstaja še +1, ampak tam - v enosti - niti ni več potrebe po +1.
tko da ... neskončnost je v enosti.

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 17.08.2001 at 08:36:16

Ja, to je ze kar zanimiva razlaga.

Kaj pa ce bi postavil tako vprasanje oz. domnevo.

Ce je vesolje neskoncno, potem je moznih tudi neskocnih moznosti (planetov, ozvezdij, bitij, galakcij....) In ce jih je res neskoncno. Ali je potem mozno, da imamo nekje celo izmed vseh teh neskoncnosti - svojega dvojnika, oz. neskoncno dvojnikov....

MIKE

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 17.08.2001 at 13:26:59

popolnoma možno je. verjetno tako celo je, identični dvojniki na drugih vibracijah, v drugem čas-prostor al pa kej.
ampak ta neskončnost (za nas popolnoma nepredstavljiva in zato abstraktni pojem) se nekje neha, bi reku tam kjer je neskončno +1 in tam je enost. torej vsa ta neskončnost je še vedno zajeta v enosti.
sej zato pa vedno pravimo da so vsi odgovori v tebi, da si ti kopija vsega ostalega, del te celote, ..., še bi lahko naštevu teh izrazov.

in sem še vedno zihr da je to tko - da je neskončnost omejena - ravno tako kot pri računalniku, je navidezno neskončen (naj bi lahko štel do neskončnosti), ampak enkrat zmanjka prostora. tam je neskončno, +1 je pa že računalnik.
.... in sem še vedno zihr pa čeprov so vsi neki filozofi dokazal, da neskončnost ni več neskončnost ko je enkrat končna al neki.

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 03.09.2001 at 14:22:17

Za racunalnike pa mislim, da ne mormo reči da so neskončni. Saj so omejeni s svojim prostorom!

Title: Re: Neskoncnost
Post by A. on 03.09.2001 at 15:54:00

;)

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 04.09.2001 at 08:36:21

Ja tudi moj mozak  ;)

Title: Re: Neskoncnost
Post by g on 04.09.2001 at 12:36:11

racunalnikov spomin j etolk neskoncen kolkr je neskoncen njegov virtualni spomin, ta pa je lahko neskoncen ... lahko diske priklapljas v nedogled, pa mapiras diske na internetu ... ni konca. je konec ampak v neskoncnosti+1

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 04.09.2001 at 13:49:01

Hm, pa vendar neskoncnost+1 = spet neka neskoncna velika cifra povecana za ena

Zakaj pa ni neskoncnost + 2 ?

Title: Re: Neskoncnost
Post by Magla on 04.09.2001 at 14:39:28

zakaj pa ne neskončnost + neskončnost
al pa neskončnost * neskončnost....

Zato, ker je to že v filmu "White man can't jump"
;D ;D ;)
...nimam pojma, sam itak ne vemo, kje se konča gibanje, vemo samo, kje oz.kdaj je dovolj majhno, da ga zanemarimo.
kar želim povedat je da spirala ni omejena! niti v eno smer niti v drugo smer.
Premica ni omejena, pa parabola ni omejena(raZEN ČE...), pa logaritmi, exponentne funkcije...

Omejitve so samo v razumevanju vesolja, ne pa v samem vesolju... torej so omejitve v nas, ker ne dovolimo take stvari kot je neskončnost...kot eno izmed možnosti... kaj pa bi bilo nasprotje od nič... če gledamo na nič kot absolutno nič, potem petsto milijard je le ena cifra na premici od nič do neskočno. Se pravi dva pola


Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 04.09.2001 at 14:54:15

Kaj pa je bilo v tem filmu opisano kot neskončnost?

Title: Re: Neskoncnost
Post by Magla on 05.09.2001 at 09:42:08

v postelji punca (nevemžekdo) vpraša Voody-ja

FILM
Ona mu reče in na to še vpraša
I love you infinity.
Q:How much do you love me?
A:I love you infinity.
Q:No, you should say I love you infinity + 1.
A:O.K., I love you infinity + 1
Q:No, you are so stupid. You should say I love you infinity + infinity.

in zgodba gre naprej, sam si pa res zadel čisto isti stavek, tko da sam  napisal asociacijo na tvoje razmišljanje o neskončnosti


Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 05.09.2001 at 09:44:38

Thanks, za izsecek iz filma, ki mi je bil kar cool, jaz se najbolj spomnim tiste scene, ki sta jo imela košarkarja zaradi glasbe  :)))

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 05.09.2001 at 12:48:42

Q
Hm, pa vendar neskoncnost+1 = spet neka neskoncna velika cifra povecana za ena
Zakaj pa ni neskoncnost + 2 ?
Q

neskončnost+1 je eno ali pač nič odvisno k čemu si stremel pri neskončnosti, ker če ni, potem ne moreš rečt da je bila una neskončnost z začetka stavka neskončnost.

sicer pa je to samo abstrakcija nečesa kar si ne moremo predstavljat, ona (neskončnost) obstaja samo v povezavi s časom in prostorom.

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 05.09.2001 at 14:46:52


Meni zadostuje: neskončnost je neskončna :).

Ali je večnost=neskončnost?

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 05.09.2001 at 14:49:00

V bistvu zadostuje, da je to samo človekova izmišljiotina, razlaga za nekaj kar se ne da čisto razložit....


Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 05.09.2001 at 14:49:41

Hja, v bistvu
Neskončnost=večnost=vse in nič hkrati

Title: Re: Neskoncnost
Post by Le-ona on 08.09.2001 at 21:27:42

Neskončnost v matematiki pomeni prekoračenje vseh končnih števil in mer... Toda ali lahko neskončnost tako razumemo tudi v življenju? Mar lahko prekoračimo vse življenske limite, norme...?  

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 09.09.2001 at 11:33:43

lahko.
zato smo tukaj!

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIKE on 10.09.2001 at 09:05:26

Če bi za življenje reku je neskončnost = končnost.

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 27.09.2001 at 20:31:09

The Circle is not round............  

Title: Re: Neskoncnost
Post by beno on 17.10.2001 at 11:53:57

sprememba je neskončna
zame je neskočnost nekaj čemur so pozabli dat konec.
zato je neskončno, brez konca, brez začetka, samo je.
na katerem koncu bomo dali +1?   ;)  ?

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 17.10.2001 at 12:00:35


Že res, ampak iz subjektivnega stališča gledano do neke končnosti mora priti, da se zasluti oz. občuti, dojame trenutek neskočnosti, ali ne?

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 17.10.2001 at 15:26:13

pomoje če je kaj končno je to bog, pa še on ni ker ga mi skoz dopolnjujemo. tko da z raz-um-om se ne da dojet neskončnosti. mogoče se jo pa da na nek način z um-om. ampak to je za nas ki smo na zemlji malce preveč.

Title: Re: Neskoncnost
Post by MP3CE on 18.10.2001 at 21:11:19


wrote on 27.09.2001 at 20:31:09:
The Circle is not round............  
;D ;D 8)
Gledano matematično je to popolnoma pravilno. V polarnih koordinatah je krog pravokotnik (krožnica pa daljica) !!!

Title: Re: Neskoncnost
Post by Andres on 18.10.2001 at 22:38:27

Zakaj nobeden ni napisal, da je neskoncnost ta trenutek. Vse se vrti v krogu. Torej smo sedaj v neskoncnosti, ker smo ze prisli naokrog. In spet lovimo neskoncnost. No ja smo ze okoli, ker ta trenutek kot sem napisal je neskoncnost.

Andres

Title: Re: Neskoncnost
Post by Mateja B. on 09.09.2002 at 23:02:14

No, pa ste našli nekaj, kar me že dolgo moti.
Tole z neskončnostjo je sitna stvar.
Po mojem v dejanskosti neskončnost sploh ne obstaja. Po mojem je neskončnost samo abstrakten konstrukt, v katerega spravimo vse tisto, česar ne moremo preštet, ker je tistega preveč. Torej grejo stvari lahko proti neskončnosti, ki je zgolj nekakšna limita, ki se je nikoli ne da doseči.
Pa še to. To me res moti. Premica je neskončna. OK. Ampak polpremica je na eni strani omejena s točko, pa je tudi neskončna. A je potem premica bolj neskončna od polpremice. Ni, OK. Ampak zame sta pol to dve različni neskončnosti. Al kaj?
Ah, čist brezveze. Temu se sploh ne da priti do konca. Neskončna téma (tema) ...

Večnost ni večno trajanje. Je izvenčasnost, brezčasnost. Tam je vse hkrati. Vse je končno, ne neskončno mnogo. In v mističnem doživetju po mojem doživiš to hkratnost, vse-enost, ne pa neskončnosti, kot pravijo eni. Neskončnost je samo beseda, ki pomeni tako-veliko-da-ne-znam-povedat = vse. Stari Kitajci so rekli kar 10.000. To je bila zanje metafora za vse, za neskončno. Pravijo, na primer, da je iz Daa, ki je véliki prazačetek, izšlo vseh 10.000 stvari.

Ja, Andres. "Trenutek je edina večnost." (Nietzsche)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 10:00:18


Quote:
Edi:
Ja, smisel neskončnega. je lahko pogovor ki teče... v neskončnost, lahko le postaviš približno mejo končnosti;  


(po nasvetu nadaljujmo raje tule pod subject: Neskoncnost)

V mislih nisem imel ravno smisla neskončnosti, ampak smiselne določitve, kaj naj bi neskončnost bila.

Najprej si nekaj razjasnimo: nedoločenost ni isto kot neskončnost.
Če nekaj kar traja in traja in ne vemo, kdaj bo konec, to še ne pomeni, da imamo opravka z neskončnostjo.
Konec bo, le da ne vemo kdaj. To je končnost.


Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 10.09.2002 at 10:09:51

če je to končnost, kaj je potem neskončnost?

jest neskončnost štekam kot analogno igro, končnost pa digitalno ...

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 10:22:09

Saj ravno to me zanima, kaj si kdo predstavlja pod neskončnostjo in ali tistemu res lahko rečemo neskončnost.

Analogno, digitalno?
Analogno verjetno povezuješ z neskončnim, ker naj bi vsebovala nekakšno zveznost (neskončno točk tesno skupaj, kot na daljici). Vendar v vesolju ne obstaja nič takega, zveznega, vse je skokovito, diskretno in končno,  lahko bi rekli kar digitalno.  Z digitalnim (računalnikom) je mogoče simulirati delovanje analognega.


Title: Re: Neskoncnost
Post by Oldi on 10.09.2002 at 11:16:49

Zlo lep primer za neskončnost je vesolje.
Lahko rečeš, da je vesolje neskončno v smislu neskončne praznine v kateri marsikaj plava. Kontra argument - da je praznina končna je absurden. Kaj pa je na koncu te praznine oziroma kaj to praznino omejuje (zid ;-))

Title: Re: Neskoncnost
Post by Valentina on 10.09.2002 at 11:26:44

Tuki se nikamor ne pride, če se meša abstraktno in fizično. Prostor in čas 4 dimenzionalnega fizičnega vesolja nista nikoli analogna, analognost je omejena s Planckovo dolžino, ki je najmanjša možna dolžina (=10na-33cm), in s Planckovim časom (=10na-43sec), ki je najmanjši časovni interval. Vse kar je manjše od teh dveh količin, gre digitalno (v skokcih). V bistvu pri približevanju neki limiti  razdalji manjši od Planckove dolžine sledi kvantni preskok. Tud vesolje vemo da je končno veliko in končno staro, brez abstrakcije. Premice kot neskončne ravne črte iz matematike, v realnosti sploh ni, ker če pošlješ premico v vesolje, gre itak po krivulji v ukrivljenem prostoru, neskončna je pa toliko, kolikor je neskončen prostor-čas.

V matematiki so pa vse neskončnosti enako velike. Polpremica je enako dolga kot premica, pozitivnih celih števil je enako kot vseh celih števil itd. Hecn, ampak v matematiki tko je. Matematika je itak abstrakcija.






Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 11:44:55


Oldio wrote on 10.09.2002 at 11:16:49:
Zlo lep primer za neskončnost je vesolje.
Lahko rečeš, da je vesolje neskončno v smislu neskončne praznine v kateri marsikaj plava. Kontra argument - da je praznina končna je absurden. Kaj pa je na koncu te praznine oziroma kaj to praznino omejuje (zid ;-))


Rečeš že lahko, vendar zaradi tega, če rečeš, še ni neskončno. Tako že zaidemo na področje religije.

Včasih smo kar preveč omejeni z našo vsakodnevno percepcijo zidov, ki jih poznamo in ki nam sugerirajo (intuitivno), da mislimo, da vemo, da za njimi vedno nekaj mora biti.
Vendar pa to ni še noben dokaz, da je tako tudi res z vesoljem. V znanosti ravno tem predsodkom nasprotno ugotavljajo, da vesolje je končno in omejeno.




Quote:
Valentina:
V matematiki so pa vse neskončnosti enako velike.


Naj te popravim, v matematiki niso vse neskončnosti enako velike. Število točk na daljici je anako številu točk v prostoru vendar večje od števila celih števil (ki je enako številu parnih števil)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Edi on 10.09.2002 at 11:45:39

;DMatematika ti je itak filozofija prenesena v cifre. ;D

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 11:53:37


Gru Gru wrote on 10.09.2002 at 11:45:39:
;DMatematika ti je itak filozofija prenesena v cifre. ;D

Matematika je abstraktna igra z določenimi pravili, (v kateri pa še zdaleč ne nastopajo samo cifre - te so dejansko bolj obrobnega pomena).

Ali kot je izjavil B.Russel: "V matematiki nikoli ne vemo o čem govorimo, niti ali je tisto, o čemer govorimo res."   ::)



Title: Re: Neskoncnost
Post by Valentina on 10.09.2002 at 12:01:56

Bardo, ne vem, razlož! Me zanima.
Možn, da smo se mi narobe učil. ;)





Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 12:05:19


Valentinaa wrote on 10.09.2002 at 12:01:56:
Bardo, ne vem, razlož! Me zanima.

Kardinalna števila!

(aleph0, aleph1, ...)



Title: Re: Neskoncnost
Post by Oldi on 10.09.2002 at 14:51:17

In kaj je na koncu vašega končnega vesolja?

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 10.09.2002 at 15:05:42


wrote on 10.09.2002 at 10:00:18:
Najprej si nekaj razjasnimo: nedoločenost ni isto kot neskončnost.
Če nekaj kar traja in traja in ne vemo, kdaj bo konec, to še ne pomeni, da imamo opravka z neskončnostjo.
Konec bo, le da ne vemo kdaj. To je končnost.



Zakaj nedoločenost ne bi bila neskončnost?

Ti govoriš o času. Kako lahko tako trdiš: konec bo, le vprašanje časa? Kako veš?

Mislim, da za vsako končnostjo je nekaj, itn.  Ali po tvoje Vesolje miruje?

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 15:32:10


Oldio wrote on 10.09.2002 at 14:51:17:
In kaj je na koncu vašega končnega vesolja?


Na kakšnem koncu vesolja? O čem sprašuješ?
Za prispodobo, ali mi lahko poveš, kje je konec Zemlje, če se po nej odpraviš na potovanje?




Quote:
LittleStar:
Zakaj nedoločenost ne bi bila neskončnost?


Zato ker je lahko tudi končnost nedoločena.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Valentina on 10.09.2002 at 15:42:49


Oldio wrote on 10.09.2002 at 14:51:17:
In kaj je na koncu vašega končnega vesolja?


Z velikim pokom - rojstvom vesolja - sta se šele začela prostor in čas, in sta torej velika le, kolikor je veliko vesolje. In ju onstran obsega vesolja, ki je veliko toliko, kolikor se je prostor z big bang eksplozijo uspel razširiti, sploh ni.

To si jaz tko predstavljam.



Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 10.09.2002 at 16:09:36


wrote on 10.09.2002 at 15:32:10:
Za prispodobo, ali mi lahko poveš, kje je konec Zemlje, če se po nej odpraviš na potovanje?

na začetku?
začetek definira konec

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 16:38:05


gape wrote on 10.09.2002 at 16:09:36:
na začetku?
začetek definira konec

Mislim, da začetek ne definira konca.
Začneš na severnem tečaju, končaš pa na južnem, lahko pa tudi kje drugje.


Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 10.09.2002 at 18:27:21

kje je konec Zemlje, če se po nej odpraviš na potovanje
tam kjer si začel
a naj ti narišem  
:)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 10.09.2002 at 19:51:38


gape wrote on 10.09.2002 at 18:27:21:
kje je konec Zemlje, če se po nej odpraviš na potovanje
tam kjer si začel
a naj ti narišem
:)


Tudi, če si ga narišeš, bo to še vedno samo začetek neke poti, ne pa konec Zemlje (površine), saj je ne zapustiš  8)

Za boljšo predstavo predpostavimo dvodimenzionalno bitje (ploščato mravljo), za katero tretja dimenzija ne obstaja, in ki leze po površini okrogle plošče. Tako so si nekoč predstavljali Zemljo. Ugotovimo lahko, da pride do konca plošče, ko prileze do roba krožnice (ali čez).
Čisto drugačna situacija pa je, kadar leze po površini krogle. Vedno ostane na površini krogli, ne glede na to kje začne in v katero smer leze.

Analogno (le v treh dimenzijah) je v vesolju, kjer se lahko premikaš v vseh smereh, vendar ven ne moreš, ker ni nikjer roba.
Einstein je pripomnil, da če bi "zelo dobro" videl in bi pogledal v katerokoli smer, bi vedno videl samega sebe v tilnik.

Če je kdo morda pomislil, da greš lahko ven v vsaki točki (ven v četrto dimenzijo, po analogiji krogle), naj kar izvoli  8)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Oldi on 11.09.2002 at 07:25:43

Kaj je na koncu prostora-časa. Po moje nič in kaj je prazen prostor, tu do je po moje nič.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 11.09.2002 at 08:00:11


Oldio wrote on 11.09.2002 at 07:25:43:
Kaj je na koncu prostora-časa. Po moje nič in kaj je prazen prostor, tu do je po moje nič.

Prazno filozofiranje!

Prazen prostor ali vakuum ni nič, saj v njem neprestano nastajajo (in izginjajo) delci.
Prazen prostor je tudi ukrivljen, ne razumem pa, kako bi bil lahko ukrivljen "nič"?
Potem je tu še zero-point energija, kar sledi iz kvantne teorije, da je prisotna prav v vsaki točki vakuuma.


Title: Re: Neskoncnost
Post by Anuk Karmen on 11.09.2002 at 08:00:54

število točk na daljici ni enako številu točk v prostoru;
...to men ne gre.., je preveč abstraktna predstava..prostor vsebuje predvsem več praznine kot ne karkoli drugega


wrote on 10.09.2002 at 19:51:38:
Tudi, če si ga narišeš, bo to še vedno samo začetek neke poti, ne pa konec Zemlje (površine), saj je ne zapustiš  8)
Če je kdo morda pomislil, da greš lahko ven v vsaki točki (ven v četrto dimenzijo, po analogiji krogle), naj kar izvoli  8)


V abstrakciji sem se vedno počutila kot teletino, pa sem zato nekaj takega v matematiki, nikoli dovolj praktična, pa potem vedno poskušam poenostavljat stvari (da mi jezik laufa). Ker sem se jest lahko napasla na vaših predstavah, se dejte še vi mal na moji; (beri v obliki prostega spisa in to v okviru slovenščine)

[Uvod]
...čist enostavn, zame; najprej moramo met trdno podlago - dve dimenziji ???, pol napihnemo tretjo v telo, zdej se mormo pa samo še to spomnit, kako smo že letel..(hehe, no)
[Jedro]
Kaj pa če je četrta dimenzija  spomin,  oz. ne moremo določiti prehoda zaradi nujnega procesa limitiranja na lestvici individualnih meril (približevanja največji natančnosti); to bi bila lahko točka preskoka iz analognega - neskončnega v digitalni -končni svet? Ob dejstvu, da obstaja točka, ki ponazarja center centrov in na različnih koncih ven gleda; ampak zaradi pestrosti življenja...no, ne vem...nematerialna materija, ki začenja gibanje v komplementarnem odnosu v zunanjem svetu kot notranjem? Ker se vanj spet vrača (spomin); prostor in čas sta le formalno gradivo ob tem. Vse je le formatiran prostor.
[Zaključek]
Števila vibrirajo, ker se lahko celo zatreskaš v številko. Spominjam se, kako se je vse skupaj začelo.
Pa ne me zdej zato obsojat.

Anuk Karmen



Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 11.09.2002 at 08:38:43

Anuk Karmen, moram priznati, da sem, ko sem bral tvoj prosti spis, najbrž tudi izgledal, kot praviš, kot "teletina" (buljil in nič razumel)  :D

Še pojasnilo: daljica in prostor sta matematični abstrakciji in v vesolju ne obstajata. Za dva objekta pa pravimo, da imata enako število točk, če lahko vsakemu elementu (točki) iz enega objekta najdemo par (natanko enega člana)  iz drugega objekta in obratno.
Po tej definiciji lahko rečemo, da je parnih števil enako veliko kot je (naprimer pozitivnih) celih števil, ker lahko za vsakega iz obeh skupin najdemo par takole:
1 <-> 2
2 <-> 4
3 <-> 6
4 <-> 8
5<-> 10
......
itd.

Podobno je mogoče najti tako preslikavo, ki vsaki točki na daljici najde točno eno točko iz prostora in da nič ne ostane neporabljeno (nesparjeno), iz česar sledi, da ima prostor (3D) enako število točk kot daljica.

Take preslikave naprimer ni mogoče najti med točkami daljice in celimi števili. Vse to se da dokazati.





Title: Re: Neskoncnost
Post by Anuk Karmen on 11.09.2002 at 09:40:09


wrote on 11.09.2002 at 08:38:43:
Anuk Karmen, moram priznati, da sem, ko sem bral tvoj prosti spis, najbrž tudi izgledal, kot praviš, kot "teletina" (buljil in nič razumel)  :D

Še pojasnilo: daljica in prostor sta matematični abstrakciji in v vesolju ne obstajata. Za dva objekta pa pravimo, da imata enako število točk, če lahko vsakemu elementu (točki) iz enega objekta najdemo par (natanko enega člana)  iz drugega objekta in obratno.
Po tej definiciji lahko rečemo, da je parnih števil enako veliko kot je (naprimer pozitivnih) celih števil, ker lahko za vsakega iz obeh skupin najdemo par takole:
1 <-> 2
2 <-> 4
3 <-> 6
4 <-> 8
5<-> 10
......
itd.

Podobno je mogoče najti tako preslikavo, ki vsaki točki na daljici najde točno eno točko iz prostora in da nič ne ostane neporabljeno (nesparjeno), iz česar sledi, da ima prostor (3D) enako število točk kot daljica.

Take preslikave naprimer ni mogoče najti med točkami daljice in celimi števili. Vse to se da dokazati.


Če že morem bit tele, pa ne vem več a sem rajš zdej samo  "en kos"  :)
Ja tole s števili lahko komu domače zgleda;
jest sem se nekaj igrala z njimi; jih parila, pa sem dobila take pare:
0 <=> 9
1 <=> 8
2 <=> 7
3 <=> 6
4 <=> 5
med zadnjima se najde "center centrov"

znam to tud narisat

Anuk Karmen


Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 11.09.2002 at 10:01:17


wrote on 11.09.2002 at 09:40:09:
Ja tole s števili lahko komu domače zgleda;
jest sem se nekaj igrala z njimi; jih parila, pa sem dobila take pare:
0 <=> 9
1 <=> 8
2 <=> 7
3 <=> 6
4 <=> 5
med zadnjima se najde "center centrov"

Ne razumem, kaj naj bi bil, oziroma pomenil "center centrov"?
V zgornji slikci vidim le dokaz, da je cifer od 0 do 4 ravno toliko, kot cifer od 5 do 9.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Anuk Karmen on 11.09.2002 at 15:03:52


wrote on 11.09.2002 at 10:01:17:
Ne razumem, kaj naj bi bil, oziroma pomenil "center centrov"?
V zgornji slikci vidim le dokaz, da je cifer od 0 do 4 ravno toliko, kot cifer od 5 do 9.


Bardo Thodol,
nič drugega kot to, da sem s seštevanjem vseh števil in vsake posebej dobila en graf, kjer se  po dve v paru - glej zgoraj -  gibljeta komplementarno/zrcalno po mreži in na pol med 4 in 5 je ta center, točka, kjer se vsa ta števila srečajo,  ki se ponovi pri vsoti obeh (9) itd.;(dalo bi se v 3D ponazorit)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 11.09.2002 at 15:49:09


wrote on 11.09.2002 at 15:03:52:
nič drugega kot to, da sem s seštevanjem vseh števil in vsake posebej dobila en graf, kjer se  po dve v paru - glej zgoraj -  gibljeta komplementarno/zrcalno po mreži in na pol med 4 in 5 je ta center, točka, kjer se vsa ta števila srečajo,  ki se ponovi pri vsoti obeh (9) itd.;(dalo bi se v 3D ponazorit)



Vidim, da ti je risanje v veselje, vendar pa kljub temu jaz še vedno ne razumem, zakaj ravno "center centrov"?
Zdaj me je začel že firbec matrat, kako izgleda ta 3D graf (zakaj pa 3D?), kjer se vsa ta števila po dve in dve v paru gibljejo in na koncu celo srečajo   8)


Title: Re: Neskoncnost
Post by Anuk Karmen on 11.09.2002 at 21:44:13

Bardo Thodol,
men je zanimiv, ker sem ga tako lepo pobarvala :); drugač je pa čist običajen graf, ponazorjen na mreži x in y.

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 11.09.2002 at 23:52:24


wrote on 11.09.2002 at 15:49:09:
kako izgleda ta 3D graf (zakaj pa 3D?), kjer se vsa ta števila po dve in dve v paru gibljejo in na koncu celo srečajo   8)




http://www.crystalinks.com/sirius.html

Title: Re: Neskoncnost
Post by Edi on 12.09.2002 at 11:58:12

Jo sem v hitrici tole gor dal, brez opombe, prevod (Filozofska fakulteta)
Giordano Bruno, O neskončnem:
"Pravim, da je vse vesolje neskončno, ker nima ne roba, ne meje, ne površine, pravim pa, da vesolje ni totalno neskončno, ker je končen vsak njegov del, ki ga lahko vzamemo v poštev, in vsak od neštetih svetov, ki jih zaobsega.
Pravim, da je Bog ves neskončen, ker sam po sebi izključuje vsako mejo in ker je vsak njegov atribut eden in neskončen; in pravim, da je Bog totalno neskončen, ker je ves v vsem svetu in v vsakem njegovem delu neskončno in totalno: v nasprotju z vesoljsko neskončnostjo, ki je totalno v vsem, ne pa v delih (če jih, govoreč o neskončnosti, sploh lahko imenujemo deli), ki jih v vesolju lahko predpostavljamo."


evo tko bo bolš....


Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 12.09.2002 at 12:27:25


Quote:
da je Bog totalno neskončen, ker je ves v vsem svetu in v vsakem njegovem delu neskončno in totalno


A je to tista tvoja teza, da je bog=0, nula, paraznina, vakuum kot  ravnovesje neksončnih energij...

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 12:49:20


Gru Gru wrote on 12.09.2002 at 11:58:12:
Pravim, da je vse vesolje neskončno, ker nima ne roba, ne meje, ne površine, pravim pa, da vesolje ni totalno neskončno, ker je končen vsak njegov del, ki ga lahko vzamemo v poštev, in vsak od neštetih svetov, ki jih zaobsega.

Ugotavljam, da bi se morali najprej zmeniti, kaj neskončnost sploh je in šele potem ugotavljati, ali nekaj (naprimer vesolje) definiciji ustreza ali ne.
To, da nima ne meje, ne roba, namreč ni preveč dobra značilnost neskončnosti, je pa značilnost brezmejnosti.
Brezmejnost pa seveda ni sinonim za neskončnost.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Edi on 12.09.2002 at 13:22:40

SSKJ je zaenkrat zmenjenost 2milj Slovencev:

neskônčnost  -i ž (ó) 1. značilnost, lastnost neskončnega: neskončnost prostora; bistvo, pojem neskončnosti / ekspr. neskončnost pokrajine / ekspr. neskončnost samote 2. neskončen prostor: točka v neskončnosti / ekspr. strmeti v neskončnost vesolje 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do neskončnosti, v neskončnost izraža zelo visoko stopnjo glede na trajanje: piskanje lokomotive se je ponavljalo do neskončnosti; v neskončnost ne boš tega delal; pogovori se vlečejo v neskončnost

brezméjnost  -i ž ( ) knjiž. lastnost, značilnost brezmejnega: brezmejnost morja, vesolja / spoznati brezmejnost materine ljubezni // prostor brez meje: vzdignil se je v nebesno sinjino, v brezmejnost; izgubiti se v brezmejnosti; zračna brezmejnost

brezkônčnost  -i ž (ó) značilnost, lastnost brezkončnega: brezkončnost vesoljstva; brezkončnost časa / dvigati se v brezkončnost; ladja je izginila v brezkončnosti voda / ekspr. razgovori se vlečejo v brezkončnost zelo dolgo; v neskončnost
brezprostórje  -a s ( ) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: brezčasje in brezprostorje; toniti v motno brezprostorje / modro brezprostorje neba // um. neodvisnost od prostora: na sliki se zgodba dogaja v brezprostorju

brezprostórnost -i ž ( ) knjiž. prostorska neomejenost, neskončnost: kozmična brezprostornost; ravnina je vzbujala vtis brezprostornosti // um. neodvisnost od prostora: brezprostornost slikarske kompozicije; s praznim ozadjem je slikar dosegel vtis brezprostornosti

véčnost  -i ž ( ) 1. večno trajanje: kaj je tisoč let proti večnosti; trenutek večnosti; neskončnost in večnost; dolg kakor večnost zelo dolg // v nekaterih religijah posmrtno večno a) trajanje: upati na plačilo v večnosti b) obstajanje: upati na večnost; telo je v zemlji, duša pa v večnosti / rajska večnost 2. lastnost, značilnost večnega: delo za človeštvo daje posamezniku večnost / večnost resnice; večnost zla 3. ekspr. doba, ki se zdi, da traja veliko časa: vsaka ura se mu je zdela večnost; minute so se vlekle v večnost / minila je cela, dolga večnost, njih pa od nikoder / graditi hišo za večnost // v prislovni rabi, z izrazom količine zelo dolgo: čakati celo, dolgo večnost &#9679; evfem. iti, preseliti se, stopiti v večnost umreti; ekspr. dnevi, leta tečejo v večnost minevajo; pred vrati večnosti spoznati zmoto v krščanskem okolju tik pred smrtjo




Title: Re: Neskoncnost
Post by MIND on 12.09.2002 at 13:27:41



Poskusajmo si predstavljat rob vesolja ali njegovo brezrobje, cas z zacetkom in koncem ali cas brez zacetka in konca...oboje je enako nemogoce,enako brezumno !

Izbira za eno ali drugo absurdnost ?

Ne,hvala.

Torej:

ČAS in PROSTOR sta samo OBLIKI , v katerih se NUJNO izvrši moj človeški pogled na to, KAR  STA !!

NISTA torej vezana na NOTRANJO naravo sveta, ampak na takšnost mojih čutov !!

Sama BIT (notranja narava sveta), je dvignjena tako nad prostorsko-časovno  končnost kakor na prostorsko- časovno neskončnost, ker se v prostoru in času samo pojavlja, sama pa ne vstopa v ta svoj pojav!

Ali lahko torej slutimo da obstaja VEČNOST, ki je nekaj povsem drugega kot koncnost in nekaj povsem drugega kot neskončnost ??

LP

MIND

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 13:39:12

Ker o neskončnosti ne razmišljamo samo Slovenci, v tem kontekstu niti ni toliko pomembna sama slovenska beseda "neskončnost".  Zaradi mene je lahko tudi infinity, infinitum ali karkoli, kar se na ta pojem nanaša ... sicer pa razlage tehničnih pojmov ni preveč dobro zaupati humanistom in slavistom, ki jih največkrat interpretirajo, kot znajo, z veliko pesniške svobode, s citati iz umetniške literature in podobno, kar pa običajno z realnostjo nima veze ...  ::)

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 12.09.2002 at 13:50:18

Sem na strani poetov in tistih, ki si dovoljujejo svobodo. In kaj za vraga so tehnični pojmi? Nekdo si jih je ravno tako izmislil.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 14:03:04

LittleStar, mislim, da razloga za razburjanje ni.  :)
Saj ne gre za to, kdo bo izpadel bolj pameten. Gre za to, da se prave stvari postavijo na pravo mesto, da se zadeve pravilno dojamejo in da se bobu reče bob, brez bluzenja kar tja v dan in v tri krasne. Bluzenje je pravzaprav ena redkih stvari, ki se jih je potrebno otresti.

Mogoče veš, kaj je učil Budha?
Naj naštejem samo prve tri točke njegove znamenite osmokratne poti, ki naj bi vodila do prenehanja trpljenja in k razsvetljenju:

1. pravilno razumevanje
2. pravilne misli
3. pravilna beseda

Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 12.09.2002 at 14:16:36

Saj ni problema, Bardo. Le da se tvoje 'pravilno' razumevanje, misel in beseda, lahko razlikujejo od mojega 'pravilnega' občutka. Raje bluzim po tvojem, in sem bolj resnična, kot pa da manipuliram z kao pravilnimi besedami. Saj štekaš, ane? Občutek imam, da si ti preveč dobesedno vzel. Budha sigurno ni mislil, da je treba ratat nek 'popolnež', ampak samo usklajen v teh treh zadevah v sebi - torej resničen. Ok, če ti je slavistika pot........ Kdo lahko reče, kaj je pravilno? Kdo lahko reče, kaj je realnost in kaj je resnica?
In če sem že pri replyu tebi, ti naj povem, da si me pravzaprav užalil, ko si me tako določil: si dobra in topla oseba in se trudiš po svojih najboljših močeh. Svašta. Je to mogoče del, ki ga ne sprejmeš v sebi? Ajde...

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 14:40:19

LittleStar, oprosti, vendar tistega nisem napisal zato, da bi žalil. Je že tako,  da se v glavnem vsi trudimo po (svojih) najboljših močeh. Kdor se ne,  s tem veliko izgublja, vendar je to njegova izbira in zato ni za obsojati.

V medčloveški komunikaciji je zelo pomembno, da vemo o čem govorimo ali pa, da se trudimo temu idealu vsaj čimbolj približati.
(Pre)pogosto se dogaja, da se dva na smrt skregata, čeprav mislita povsem enako in imata enaka prepričanja. Do kratkega stika pa najpogosteje prihaja zgolj zaradi različne rabe besed in s tem pojmov ter s tem različnega razumevanja in konfliktov ter na koncu trpljenja (Budha ima prav  ;)).

Svet  (katerga del smo tudi mi) je dokaj natančno določen in v procesu spoznavanja tega sveta in njegovih zakonitosti so mnogi, tudi za ceno svojega življenja, prišli do določenih spoznanj o tem svetu, ki jih ne bi smeli kar tako zlahka zavreči in se v zameno za ta tako težko pridobljena spoznanja predati nekakšni poljubni "pesniški" svobodi, ki ta spoznanja nemarno zanika. Vsaj meni se to ne zdi fer do vseh tistih iskalcev, ki so za vsak korak, ki je nam danes samoumeven, porabili cela življenja.


Title: Re: Neskoncnost
Post by LittleStar on 12.09.2002 at 14:57:02

Razpaljuješ me (my Ego) do neskončnosti. To ti priznam. Fer, nefer? Poljubni 'pesniški' svobodi, ki spoznanja nemarno zanika napore pravih iskalcev? Tudi jaz sem goreč iskalec in eh, kaj bi ti govorila. Pa dajva nehat....

Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 12.09.2002 at 15:03:35


Quote:
Svet  (katerga del smo tudi mi) je dokaj natančno določen in v procesu spoznavanja tega sveta in njegovih zakonitosti so mnogi, tudi za ceno svojega življenja, prišli do določenih spoznanj o tem svetu, ki jih ne bi smeli kar tako zlahka zavreči in se v zameno za ta tako težko pridobljena spoznanja predati nekakšni poljubni "pesniški" svobodi, ki ta spoznanja nemarno zanika. Vsaj meni se to ne zdi fer do vseh tistih iskalcev, ki so za vsak korak, ki je nam danes samoumeven, porabili cela življenja.


Bardo, tle se ti jest ne bi čist prdružu. Smo že v uni temi o cerkvi obdelal, za spoznanja ni dobr nikomur posebej hvaležen bit, ker pol nismo daleč od tega, da se ponižnost v za spoznanje v naprej predpostvalja. Pa naj bodo v obliki znastvenih hipotez al teoloških dogem. Jest sem zato, da so javni lasti pa vsem pod čim bolj enakimi pogoji dostopna,  pa da je pol od tebe samega odvisno, kaj boš z njimi naredu. Z vsakmu maš skor kaj za počet, vsak svoje deluje tud na način  tvojega spoznavanja, ki se po gapetu začne  s 1 in konča na 7 stopnji. Na enem nivoju  boš tako npr. na neskončnost gledal zanstveno, kakšnem drugem 'pesniško', spet na enem x boš z neskončnostjo občeval tko po pesniški kot znastveni palti hkrati... V tem smislu  ni pravila razen tega, da so v vsaki naslednji  stopnji spoznanja   vsebovane vse prejšnje, da ni mogoče nč preskočit, pa da ne vidim razloga, zakaj bi moral  iz same hvaležnosti na kakršnikoli obtičat.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 16:00:22


Quote:
titud:
V tem smislu  ni pravila razen tega, da so v vsaki naslednji  stopnji spoznanja   vsebovane vse prejšnje, da ni mogoče nč preskočit, pa da ne vidim razloga, zakaj bi moral  iz same hvaležnosti na kakršnikoli obtičat.

Ne morem se strinjati s tezo, da so v vsakem spoznanju vsebovana vsa prejšnja, tudi zmotna spoznanja. Prav lahko bi prišli do določenega spoznanja tudi bolj direktno in po manj zaviti poti, kot sicer.

Mislim, da mi ni treba posebej razlagati, da je spoznanje proces, ki stalno teče in da vsak postanek pomeni dejansko korak nazaj, za kar imamo v zgodovini veliko primerov. Do poti nazaj pa peljejo tudi preveč poljubne interpretacije. Jaz jim pravim nemarne, ker so pogosto posledica lenobnosti.

Če mi pa začne naprimer nekdo razlagati, kako na oblaku sedi bog Zeus in ob nevihti na nas grešnike meče  strele, ga seveda ne morem jemati z enako resnostjo, kot že mi razloži kaj o negativnem naboju elektrona. Druga razlaga je sicer (za nekatere) bolj zoprna, suhoparna in težje razumljiva od prve bolj lahkotne in pesniške, vendar bolj ustreza dejanskemu stanju, resnici. (Z drugo razlago je poleg večje spoznavne vrednosti, tudi večja korist pri razumevanju in postavitvi ustrezne zaščite pred strelami)


Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 12.09.2002 at 17:20:45


wrote on 12.09.2002 at 16:00:22:
Če mi pa začne naprimer nekdo razlagati, kako na oblaku sedi bog Zeus in ob nevihti na nas grešnike meče  strele, ga seveda ne morem jemati z enako resnostjo, kot že mi razloži kaj o negativnem naboju elektrona. Druga razlaga je sicer (za nekatere) bolj zoprna, suhoparna in težje razumljiva od prve bolj lahkotne in pesniške, vendar bolj ustreza dejanskemu stanju, resnici. (Z drugo razlago je poleg večje spoznavne vrednosti, tudi večja korist pri razumevanju in postavitvi ustrezne zaščite pred strelami)

kaj pa če je resnica taka da zeus meče dol strele, in si mi pač interpretiramo to kot negativne elektrone ... in kaj če obstaja boljša zaščita pred strelo kot ta ki jo po tej interpretaciji furamo?
kako veš katere sanje so bolj resnične?
kako sploh veš kaj so sanje?

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 12.09.2002 at 17:36:31


gape wrote on 12.09.2002 at 17:20:45:
kaj pa če je resnica taka da zeus meče dol strele, in si mi pač interpretiramo to kot negativne elektrone ... in kaj če obstaja boljša zaščita pred strelo kot ta ki jo po tej interpretaciji furamo?
kako veš katere sanje so bolj resnične?
kako sploh veš kaj so sanje?


Možno, možno, vendar me boš moral v to prepričati še kako drugače, z močnejšimi argumenti, kot z nekaj dvomljivimi vprašanji? Papir (ekran) vse prenese.  :)

Ker strelovodi kar dobro funkcionirajo in ker si še nihče ni izmislil nič boljšega, bolj verjamem tej, "elektronski" interpretaciji, ki se je pa izkazala za praktično uporabno ne samo pri strelovodih, pač pa še na nešteto drugih področjih.

Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 08:13:43


Quote:
Ker strelovodi kar dobro funkcionirajo in ker si še nihče ni izmislil nič boljšega, bolj verjamem tej, "elektronski" interpretaciji, ki se je pa izkazala za praktično uporabno ne samo pri strelovodih, pač pa še na nešteto drugih področjih.


Praktična uporabnost  kot edini kriterij resničnosti spoznanja je hudo civilizacijsko omejen pojm, ki bi ga danes lahko enačil z lastnostjo  ene zadeve, da ima eno hkrat tud menjalno vrednost, da ma v seb en presežek, zarad katerega ga je vredno kupit al pa splača prodat.

Poglejmo na to 'pesniško': Kaj pa če ma strelovod  svojo uporabnost pa tržno nišo samo  zato, ker z v nebo štrlečimi železobetonskimi  stavbami dražimo zevza, da vanje pošilja strele?  Če tega mi  ne bi počel, če bi živel v jamah al pa ilovnatih kočah s slamnato streho, nižjih od najnižjega drevesa,  bi v strelah ne  videli božjega srda, pred katerim se je treba zaščitit, ampak le  eno kozmično fešto, en izraz božje razigranosti, s katero nam bogovi kvečjemu kažejo savojo razigranost. Kakšno praktično vrednost bi v tem primeru imel strelovod? A ne bi z njim brez veze izzival ene pozornosti, s katerim bi iz kozmično fešte, namenjene vsem, naredl eno proti nam usmerjeno  izlivanje božjega srda? Jest sem trdno prepričan, da bi genialca, ki bi bi v takšnih okoliščinih postavu sred vasi strelovod, zatolkl par metrov pod zemljo in to danes praktično napravo proglasl za hudičevo delo norega poeta.

Je skratka pri kriterju praktične uporabnosti treba upoštevat vse časovne in prostrorske dimenzije in kulturno-civilizacijske okvire in nešteto drugih kriterijev, ki determenirajo  posameznikovo spoznavnost resničnosti.

Klinc, jest na tako omejenost ne pristajam.

Jest verjamem, da v seb nosmo vse časovne in prostorske dimenzije magari od prapoka naprej pa nazaj sicer v eni   infatilni obliki in da v bistvu tud točno vemo kaj je neskončnost, samo ker ta termin v tem kulturno-civilizacijskem trenutku, omjenem z materilano potrošniško logiko hitre pokvarljivosti,  nima bog ve kašne uporabne vrednsti. Je zato  pač nismo sposbni ubesedit al ako drugče tako izrazit, da bi okrog tega dosegli en medsebojni konsenz, kar pa ne pomen, da spoznanja o njej v eni drugače arikulirani 'peniški' obliki nimamo.  Jest ne bi reku da je to spoznanje kakovostno slabše, je le drugačno, je  v eni drugi vibraciji, in od tvoje splošne ozaveščenosti je odvisno,  kolk si  jo sposben občutit  kot 'hkratno'.  

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 08:50:31


Quote:
titud:
Praktična uporabnost  kot edini kriterij resničnosti spoznanja je hudo civilizacijsko omejen pojm, ki bi ga danes lahko enačil z lastnostjo  ene zadeve, da ima eno hkrat tud menjalno vrednost, da ma v seb en presežek, zarad katerega ga je vredno kupit al pa splača prodat.  

Tale "edini kriterij" pa "menjalno vrednost" si si kar sam pričaral, ker jaz tega nisem omenjal. Trdim, da je praktična uporabnost "zelo dober" kriterij, ki hkrati tudi veliko dokazuje. Ne smemo pozabiti, da živimo (tudi) v tem materialnem svetu,  za kar je pa zahtevan predpogoj zmožnost učinkovitega funkcioniranja v tem svetu.

Običajno so največji kritiki civilizacijskih "omejenosti" tudi njeni najbolj intenzivni porabniki in če jim predlagaš,  naj se jih pač enostavno odrečejo, ker jih v to nihče ne sili in naprimer slečejo oblačila (ki so tudi ena od civilizacijskih praktičnih "omejitev") ter odkorakajo v živeti v divjino, se pa vse neha.



Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 09:20:37


Quote:
Tale "edini kriterij" pa "menjalno vrednost" si si kar sam pričaral, ker jaz tega nisem omenjal. Trdim, da je praktična uporabnost "zelo dober" kriterij, ki hkrati tudi veliko dokazuje. Ne smemo pozabiti, da živimo (tudi) v tem materialnem svetu,  za kar je pa zahtevan predpogoj zmožnost učinkovitega funkcioniranja v tem svetu.


Sorry, bardo, za potvarjanje, ampak tud ta 'omiljena'  verzija  razumevanja praktične uporabnosti kot 'zelo dobrega kriterija'  za dokazovanje pravilnosti spoznanja men ne zadostuje. To seveda ne pomen, da jih zanikam, pomen samo, da dopuščam tud vzporedne realnosti, ki pa se med sabo seveda ne morejo izključevat pa si kontrirat. Zato je že tko poskrbljeno. Zato ni možno, da bi kdo v kameni dobi, ko še niso znal iz železove rudnine izatlit žleza, kdorkoli naumil strelovod. Zato tud ne bom kot kao  čisti 'pesnik', ki zanika praktično uporabnost oblačil v mrzlem podnebju, dlje kot eno eno poletje v eni čisti poetiki zdržov. Ampak zame kljub temu gola praktična uporabnost ni edini  tempelj, ki bi semu moral iz hvaležnosti klanjat. Mi je una bolj všeč da daš cesaraju (posvetnosti dimenziji ) kar je njenga, in bogu (drugim dimenzijam) kar je njegovega.    

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 09:26:33


Quote:
Ampak zame kljub temu gola praktična uporabnost ni edini  tempelj, ki bi semu moral iz hvaležnosti klanjat.

Tudi ti me (namenoma  ;) ) narobe bereš.
Kdo drug pa omenja "edini" tempelj ali "edini" kriterij, kot ti in pred tabo titud. jaz sem ga že od začetka omenjal, kot "zelo dobrega", kar najbrž znaš ločiti od "edinega".

Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 09:46:00


Quote:
Svet  (katerga del smo tudi mi) je dokaj natančno določen in v procesu spoznavanja tega sveta in njegovih zakonitosti so mnogi, tudi za ceno svojega življenja, prišli do določenih spoznanj o tem svetu, ki jih ne bi smeli kar tako zlahka zavreči in se v zameno za ta tako težko pridobljena spoznanja predati nekakšni poljubni "pesniški" svobodi, ki ta spoznanja nemarno zanika. Vsaj meni se to ne zdi fer do vseh tistih iskalcev, ki so za vsak korak, ki je nam danes samoumeven, porabili cela življenja.


Sem šel nazaj gledat. Polemika se je začela od tle, ko si pesniško svobodu proglasu za nemarno zanikanje natančno določenega sveta. Na to sem pravzprav reagiral, ker sem to zanikanje po moje upravičeno razumel  kot zavarčenje v celoti. Hočem ti samo zrelativizirat to totalno zanikanje in pokazat, da je 'pesniško' spoznavanje tega sveta vsaj enako legitimen spoznavni proces kot 'praktična uporabnost'. Je brez veze, da se loviva na besede. Jest sem hotu pač izpostavt, kar si ti zanikal, pa sem si vzel tud mogoče mal pesniške svobode. Saj mi  jo  dovoliš, vsaj zdaj, ko sem si jo razkril in ko si se od nje ogradil?        

Title: Re: Neskoncnost
Post by MIND on 13.09.2002 at 10:09:44

Jaz in milijoni ljudi, ki so ziveli pred stoletji in ki zivijo danes,
muziki, ubogi na duhu in modrijani, ki so o tem mozgali in pisali in ki v
svojem nejasnem jeziku govorijo isto - smo vsi istega mnenja o eni sami
stvari: za kaj je treba ziveti in kaj je prav.
Z vesmi ljudmi vem trdno, nedvomno in jasno samo eno, in tega ne more
razloziti razum, ker je zunaj razuma in nima nobenih vzrokov ne posledic.

Ce ima dobro vzrok, ze ni vec dobro; ce ima posledico - placilo, tudi ni vec
dobro. Torej mora biti dobro zunaj verige vzrokov in posledic.

In to dobro poznam, (vsi to poznamo).

Jaz sem zahteval cudeze in mi je bilo hudo, ker nisem pricakal cudeza, ki bi
me preprical. To pa je cudez, edini mogoci, nenehno pricujoci cudez, ki me
obdaja z vseh strani pa ga nisem opazil!

Kateri cudez bo mogel biti vecji od tega?




Nic nisem odkril. Spoznal sem samo to, kar ze vem. Spoznal sem silo, ki mi
ni samo v preteklosti  dala zivljenja, temvec mi daje zivljenje tudi zdaj.
Osvobodil sem se prevare, nasel sem si gospodarja.




Iskal sem odgovor na svoje vprasanje. Toda odgovora na moje vprasanje mi ni
mogla dati misel - misel ni v skladu z vprasanjem. Odgovor mi je dalo
zivljenje sámo s tem, ko vem, kaj je dobro in kaj slabo.
Toda tega, da to vem, si nisem z nicemer pridobil, dano mi je bilo kakor
vsem drugim, dano zato, ker tega nisem mogel od nikoder vzeti.
Od kod pa to vem? Sem morda z razumom prisel do spoznanja, da je treba
bliznjega ljubiti, ne zatirati? V otroskih letih so mi to povedali in sem to
veselo verjel, ker so mi pac povedali tisto, kar sem ze imel v dusi. In kdo
je to odkril? Razum ne. Razum je odkril spopad za obstoj in zakon, ki
zahteva, da zatiram vse, ki mi branijo, da bi si zadovoljil vse zelje. Tako
sklepa razum. Tega, da naj ljubim bljiznega, pa ni mogel odkriti razum, ker
je to nerazumno.



LP

MIND

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 10:36:14


Quote:
Hočem ti samo zrelativizirat to totalno zanikanje in pokazat, da je 'pesniško' spoznavanje tega sveta vsaj enako legitimen spoznavni proces kot 'praktična uporabnost'.

Da me ne bi spet narobe razumel, naj posebej in na glas povem, da mi poezija ni tuja in da je nisem imel namena "totalno" zanikati. "Pesniško" sem napisal v narekovajih, kar tudi tako razumem - namreč v narekovajih.

Podoben pomen dobimo, če naprimer rečemo, da nekdo preveč "filozofira". S tem nočemo "totalno" zanikati filozofije, gre le slikovito kritiko, namenjeno konkretnemu nakladaču, ki je pač po našem mnenju malce zabluzil. Če je pa poleg tega še zasanjan in preveč nagnjen v onostranstvo, se mu pa običajno prida še pridevnik "pesniški", kar pa spet ne pomeni "totalnega" zanikana poezije.

V dialogih je mogoče pogosto opaziti nenadne, sunkovite obrate v skrajnosti. Taka je tudi uporaba besed "edini",  "totalno", "vsemogočni" kar je seveda mogoče razumeti kot govorniško pirueto, ki naj bi v dialogu dosegla določen učinek.

V spoznavanju zakonitosti fizičnega sveta, čeprav upoštevajoč tudi druge vidike, dajem med spoznavnim procesom (ne bom rekel absolutno)  prednost konkretnemu in nenehnemu preverjanju spoznanega, ki mora biti izvedeno tudi in predvsem v obliki poskusa (eksperimenta) v fizičnem svetu (ki se ga spoznava). Pesniške ali če hočeš filozofske prispodobe, so na tem nivoju spoznavanja fizičnega lahko le začasni ali vzporedni pripomoček, ali kot inspiracija ali kot vzpodbuda, nikakor pa ne morejo biti tisti edini in odločilni faktor pri izzidu poskusa, ki je v spoznavnem procesu odločilen.

Poezijo razumem in cenim bolj v estetskem in manj v spoznavnem smislu. Estetika po mojem prepričanju nima prav velike spoznavne vrednosti, lahko pa spoznano naredi lepše, bolj zdržno.


Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 10:41:34

Misu,  tud ti dobrodošel v klubu AR (anonimnih realnežev), ki  tle gor gremo eno terpavetsko samopomoč pri  na odvajanaju od odvisnosti od razuma. Odvisnosti 'samo' od razuma, da sem bolj precizen pa da mi ne bardo spet na besede lovil. Smo te z nečim že spodbudl, da si svoje ne en pesniški način prav tle povedal, kar me zelo veseli in bi bli po moje vsi zadvoljni, da se še kaj tle pa tud drgje oglasiš.      

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 11:12:46


Quote:
Misu,  tud ti dobrodošel v klubu AR (anonimnih realnežev), ki  tle gor gremo eno terpavetsko samopomoč pri  na odvajanaju od odvisnosti od razuma.


8) Samo opozorilo, da se odvisnosti od razuma tule gor ne boš odvadil. Še bolj boš "not padu". Besede, in ponovno besede, pa internet, pa različne misli, veliko misli ... saj to je vendar prava Indija Koromandija za razum (ki se dela, kao, da to ni za njega).   8)

Title: Re: Neskoncnost
Post by bp on 13.09.2002 at 11:14:31


wrote on 13.09.2002 at 10:36:14:
Poezijo razumem in cenim bolj v estetskem in manj v spoznavnem smislu. Estetika po mojem prepričanju nima prav velike spoznavne vrednosti, lahko pa spoznano naredi lepše, bolj zdržno.

Bardo,

Tudi spoznavne moči poezije ni za zanemarit, kljub temu, da se še ne namervam odvadit realnosti in me zanima praktična vrednost spoznanj.

Sem namreč doživel marsikateri aha efekt prav ob tem in celo uspel spremenit kakšno trdno vkopano pozicijo. Ne vem točno zakaj, ampak ima nekaj opravit s tem kako deluje moja glava, ki so ji metafore, metonimije, analogije, sploh če he zraven še  kakšen lep ritem in meter zraven dosti bližje, kot pa kakšna čista znanstveno eksperimentalna postavitev in kavzalna logika. Pa seveda tudi te ne gre zanemarjat, je prav tako potrebna.

lp bp

Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 11:30:24

Bardo, ko se pogovarjamo o spozanju stavrnosti, smo enako v polju  znanosti (empirično dokazljive oz. exreminetalno ponovljive 'relanosti')   kot filozofije (na logiki utemljene misli) kot  metafizike ( inituivno zaznane, religiozno transcendirane, estetsko/emocionalno utemljene 'realnosti'). Spoznaje je en mix vsega skupaj s poudarkom pač na tistem, kar rabiš spoznat. Križ je lahko prekrižan les (material in forma), mučilna naprava (uporabna vrednost), stičišče ali izhodišče različnih smeri (filozofska dimenzija)  ali simbol za boga (metafizična dimnezija).   Tle bi se jest ustavu, čeprav vem, da se da it še naprej, ampak bi pol zgledal,   iz da hočem spet en obrat v skrajnost s   to totalnostjo  delat...

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 11:31:06

Ja seveda, to sem pozabil pripisati.
Tule se gremo, kot da je poezija nekaj ločenega od razuma  in da obstaja v nekem svojem svetu. Tudi poezija je v prvi vrsti produkt razuma in vsakdanjih izkušenj na fizičnem planu, le da  pri izražanju daje večji poudarek čustvom in lepoti (sodobna poezija tudi tega ne več) in manj spoznavanju sveta. Je že v osnovi orientirana bolj na doživljanje in manj na spoznavanje.




Title: Re: Neskoncnost
Post by Miska on 13.09.2002 at 11:34:02


wrote on 13.09.2002 at 11:12:46:
8) Samo opozorilo, da se odvisnosti od razuma tule gor ne boš odvadil. Še bolj boš "not padu". Besede, in ponovno besede, pa internet, pa različne misli, veliko misli ... saj to je vendar prava Indija Koromandija za razum (ki se dela, kao, da to ni za njega).   8)

Edi, kje si, da poveš, da zato pa Pržanček in pikniki in podobne zadeve?

"In beseda je meso postala in med nami prebivala", ali kako že gre tisto?

m.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Valentina on 13.09.2002 at 11:39:01

Se mi zdi za opis in dojemanje fizične realnosti razum kar taprav, vendar naj se z razumom to ne bi nehal. Naj bi razumevanju sledilo občudovanje, dojemanje lepote in skrivnostnosti te realnosti, kar lahko popelje tudi k doumevnju drugih dimenzij. Te druge dimenzije pa itak niso doumljive z razumom, ampak z nečim drugim, lahko bi temu rekli s pesniškim spoznavanjem. Meni ustrezata oba načina, se v bistvu med seboj prepletata, sta tud en z drugim pogojena, vsaj zame.

A ni model vesolja, kakršnega  poznamo danes, ena lepa stvaritev, ena umetnina, ki se ji nikoli ne moremo načuditi, v bistvu je tako nedoumljiva v svoji pojavnosti, in gre lahko uštric s katerokoli umetnino. Lahko bi tudi rekla: pojdi v globino vesolja, in našel boš "boga".



PS: Je v bistvu tačas že nekaj postov napisanih z isto idejo.

Title: Re: Neskoncnost
Post by titud on 13.09.2002 at 11:40:12


Quote:
Tule se gremo, kot da je poezija nekaj ločenega od razuma  in da obstaja v nekem svojem svetu. Tudi poezija je v prvi vrsti produkt razuma in vsakdanjih izkušenj na fizičnem planu, le da  pri izražanju daje večji poudarek čustvom in lepoti (sodobna poezija tudi tega ne več) in manj spoznavanju sveta. Je že v osnovi orientirana bolj na doživljanje in manj na spoznavanje.


Bardo, ti si začel čist jst-ovo terminologijo uporabljat,  s katero sem jest hotu večdimezionalnost pa medsebojno kvalitivno različnost pojma erotike v duhovnosti bp-ju razložit. Se ne bi še enkrat  v take stvari zapletov...  

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 11:48:12


titud wrote on 13.09.2002 at 11:40:12:
Bardo, ti si začel čist jst-ovo terminologijo uporabljat,  s katero sem jest hotu večdimezionalnost pa medsebojno kvalitivno različnost pojma erotike v duhovnosti bp-ju razložit. Se ne bi še enkrat  v take stvari zapletov...  

Kaj hočeš, določene zadeve so nalezljive  :D
Ali pa so že v tebi, pa ti jih nekdo ven zbeza.


Quote:
Valentina:
Te druge dimenzije pa itak niso doumljive z razumom, ampak z nečim drugim, lahko bi temu rekli s pesniškim spoznavanjem. Meni ustrezata oba načina, se v bistvu med seboj prepletata, sta tud en z drugim pogojena, vsaj zame.

Pa ja, kar ne razumejo desni možgani, pa mogoče razumejo levi in obratno.
O tej dvojnosti sem enkrat že nekaj napisal, izhaja pa iz dveh možganskih polobel, ki jih imamo v glavah. Ena je racionalna, druga pa bolj iracionalna in harmonično uskladiti to dvoje, ne da bi eno polovico zavestno  zanemaril, to pa je umetnost.



Title: Re: Neskoncnost
Post by bp on 13.09.2002 at 11:56:28


wrote on 13.09.2002 at 11:31:06:
Tule se gremo, kot da je poezija nekaj ločenega od razuma  in da obstaja v nekem svojem svetu. Tudi poezija je v prvi vrsti produkt razuma in vsakdanjih izkušenj na fizičnem planu, le da  pri izražanju daje večji poudarek čustvom in lepoti (sodobna poezija tudi tega ne več) in manj spoznavanju sveta. Je že v osnovi orientirana bolj na doživljanje in manj na spoznavanje.

Tole tukaj zgleda, kot da je spoznavanje funkcija razuma.

Pa ni. Pa ni, IMO, vsaj če vzameš zelo ozko opredelitev razuma, ki ne vključuje občutkov, čustev, lepote, intuicije in podobne doživljajske šare.

lp bp

Title: Re: Neskoncnost
Post by Miska on 13.09.2002 at 12:18:37


wrote on 13.09.2002 at 11:48:12:
O tej dvojnosti sem enkrat že nekaj napisal, izhaja pa iz dveh možganskih polobel, ki jih imamo v glavah. Ena je racionalna, druga pa bolj iracionalna in harmonično uskladiti to dvoje, ne da bi eno polovico zavestno  zanemaril, to pa je umetnost.

Hmm, meni pa tukajle nekaj ne gre skupaj…

Desno polovico možganov sem si vedno predstavljala kot tisto polovico, ki je povezana s čustvi, emocijami in kreativnostjo. Iracionalno pa kot nekaj nerazumskega, domišljijskega. Zdaj pa tele tvoje razlage, Bardo, ne znam povezati skupaj. Mi pomagaš?

Se pa definitivno strinjam s tistim, da je umetnost to dvoje povezati skupaj…

m.

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 12:19:32


wrote on 13.09.2002 at 11:56:28:
Tole tukaj zgleda, kot da je spoznavanje funkcija razuma.
Pa ni. Pa ni, IMO, vsaj če vzameš zelo ozko opredelitev razuma, ki ne vključuje občutkov, čustev, lepote, intuicije in podobne doživljajske šare.

Pri (raz)delitvah duhovnih prostranstev smo res bolj zmedeni kot ne. Mislim, da je to posledica dejstva, da so ta prostranstva medsebojno zelo zapleteno prepletena in ne tako jasno razdeljena, kot bi jih mi hoteli zaradi lažje predstave videti.


Title: Re: Neskoncnost
Post by Ponocnjak on 13.09.2002 at 13:24:41

K tej levi in desni možganski polobli, o katerih je bilo na teh straneh že večkrat govora, bi dodal še tole zgodbico. Nekoč mi je ena študentka medicine poslala tole novico in povezavo na stran, kjer je bil članek z bolj podrobno razlago:

"Women have believed forever that men are at least slightly brain damaged, and now it turns out that they are actually right!

http://www.brain.com/about/article.cfm?id=21105&cat_id=12"

Seveda sem šel takoj brat in tam izvedel, da pogosto omenjano prepričanje o različni razvitosti ene in druge polovice pri moških in ženskah pravzaprav ne drži. Šlo naj bi namreč za to, da naj bi pri razvoju možganov pri moških moški hormoni nekoliko poškodovali povezavo med obema polovicama, kar naj bi imelo za posledico, da težje povezujejo razum in čustva.

Zakaj www.brain.com še vedno deluje, povezava do članka pa ne, pa ne vem. Verjetno smo na pragu novih odkritij...  ;)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 13:44:06


Quote:
Ponocnjak:
Šlo naj bi namreč za to, da naj bi pri razvoju možganov pri moških moški hormoni nekoliko poškodovali povezavo med obema polovicama, kar naj bi imelo za posledico, da težje povezujejo razum in čustva.

;D ;D ;D
Tole bi pa bolj pasalo tja, o čemer je bilo že danes govora pod topikom
- Še mal resničnega heca:- "feminizem ali realizem"

Title: Re: Neskoncnost
Post by Anuk Karmen on 13.09.2002 at 14:15:35


wrote on 13.09.2002 at 12:19:32:
Pri (raz)delitvah duhovnih prostranstev smo res bolj zmedeni kot ne. Mislim, da je to posledica dejstva, da so ta prostranstva medsebojno zelo zapleteno prepletena in ne tako jasno razdeljena, kot bi jih mi hoteli zaradi lažje predstave videti.


Bardo Thodol
empirika + čutnost + estetskost  ima svoje nasprotje
Kdo zdaj pravi, da pesmi poudarjajo bolj estetsko plat sveta in njegovo Lepoto? No, danes še kar...
Mogoče je pa res, da se človek do pravih misli in pravih občutkov in pravih spoznanj mora tudi v ""pesništvu"" prebijat-prebit. Ker vsi smo na obeh straneh "kože" ::), Bardo?

ČE JE KDAJ OBSTAJAL BOG , JE BIL BRUTALEN, KER SAMO ČLOVEK JE RACIONALEN. To sicer ne piše na spomeniku v vhodu v blejsko cerkev, ker tam MARIJA-PREOBRAZBA: Človek zre v obraz, bog v srce. Pa mi je tle M. Pogačnik dal spet mislit, ker je tam nad cerkvijo res skala in taka votlina.

Vsako telo je omejeno, ker prostor, ki ni omejen, to ni več. Je lahko praznina, uroboros sam, kača ki grize svoj lastni rep. Zato sva jaz Karmen in ti, Bardo. Končnost se je za človeka končala, neskončnost pa šele začela, ko je odkril, da je Zemlja okrogla. Eno telo torej je človeka soočilo z neskončnostjo. Isto je zveznostjo-nezveznostjo. Ali pa s ciframi (mi zveni kot bi ženski rekel baba), torej števili ali pa matricami, gridi, pravili, ki tvorijo našo 3 D realnost. Neskončnost se dogaja z uvidom v lastno psiho "As is above, so is below".
7 sedem je število totalnosti in popolnosti, gospodar besede; 8 osem pa je beseda sama. In rojstvo logosa? Da ima velik veze prav s tako kačo, ti opišem lahko porod našega uma (najdeš tudi v običajnem slovarju simbolov pod obsodba kače): "Ne spravlja jih na svet po naravni poti in ni jih spočela z navadnim parjenjem, pri katerem se maternica raztegne; toda brž, ko oplzka samica postane spolno razdražena, izzove samca in ga hoče popiti s široko odprtim gobcem; samec potisne svojo glavo s trojnim jezikom v grlo družice, ves razgret jo poljublja in v tem ustnem koitu izbrizgava strup svojega rodu. Tako silovita strast prizadene oplojeno samico, da pretrga ljubezensko pogodbo, pregrize samčev vrat, golta spermo v slini, medtem ko on umira. Tako ujeto seme pozneje mater stane življenje: ko odraste in ko drobna telesa začnejo gomazeti po topli jami, ko s svojim drhtenjem potresajo maternico...; in ker ni nobene porodne poti, se materin trebuh raztrga pod pritiskom fetusov v pehanju po svetlobi, tako da mladiči najdejo pot skozi drobovje... Mali plazilci pa se plazijo okoli rodnega trupla, ližejo ga, komaj rojeni rod je postal sirota...; Kača kot temeljni arhetip, povezana z viri življenja in domišljije, za to so si prizadevale poezija, umetnost, medicina, ki so od nekdaj imele kačo za atribut Pri tem z najbolj revolucionarnimi odkritji sodeluje temeljna znanost: tako je mogoče sklepati po sloviti Einsteinovi enačbi o identičnosti materije in energije...In tako ima Atena, boginja vse resnične znanosti, kljub vsem motnjam današnjega časa še vedno v roki in na prsih kačo, iz katere so se rodili Dioniz, Satan in kitajski cesarji." (Slovar simbolov, iz knjižnice v Rad., (rdeče platnice))

Jest sem poleg manjka v matematiki, tudi zelo dobro na svoji koži občutila manjko v orientaciji. (kaj čem, zame   tle niti po biologiji niti po sociali "kreator" ni pokazal kakšnega bolj znanstvenega pristopa ;- pa ne bi bilo pošteno pričakovat toliko enakosti v "kreativnosti"  ;);
ampak tolk celosti pa še vedno vsebujem, da vem, če bom do kakšnega spoznanja v življenju prišla (kdaj), bom brez dvoma v enem konkretnem prostoru (pa četud zakajenem  :D)
Na Kreti v Phestosu imajo disk z linearno A pisavo, ki še ni razvozlana (so bolj slikce kot črke); so pa besede uporabljal kot prvo za nomenklaturo (preštevanje stvari). Jaz sem se takoj vprašala, zakaj so pa pol števila? No, kdo bi vedel.

Prav pesniki in pisatelji so skozi zgodovino dajali SNOV za obdelavo znanstvenikom (popravi me Bardo, če se motim)
Po moje je tud na mestu vprašanje, zakaj so ravno odkritja v naravi Uran, Pluton, imela za posledico odkritja v znanosti; elektrika, jedrska energija; Nibiru - prebujena zavest? - bomo rajš še mal počakal

Imam eno pesmico na temo spomin, pa sem že preveč utrujala, pa še kuhat grem...je konec šole za danes.

Anuk Karmen

Title: Re: Neskoncnost
Post by Edi on 13.09.2002 at 14:45:07

Pa še nekaj besed Mella:

"O Bogu moremo reči samo to, kaj on ni. Mnogo preveč se govori o Bogu, svet je tega naveličan. Premalo pa je zavedanja, premalo ljubezni, premalo sreče.

Štirje koraki k modrosti:
Prvič: Priti v stik z negativnimi čustvi, ki se jih ne zavedaš. (otožnosti, potrtosti, čemernosti, živčnost, napetost, hrepenenje)
Drugič: Spoznati, da je to čustvo v vas samih. Negativni občutki so v vas, ne v resničnosti. Ne spreminjaj resničnosti. Recimo, da ti dež prepreči piknik. Kdo ima negativne občutke? Dež ali vi? Umaknite človeška bitja s tega planeta in življenje se bo nadaljevalo v vsej svoji lepoti in silovitosti. Torej ni problema. Problem smo mi, speča bitja.
Tretjič: Nikoli se ne identificirajte s tem čustvom. Nikoli ne reci:”Jaz sem potrt. Otožen. Srečen.” Čustva pusti pri miru, minila bodo. Ta tri pravila si ponovi tisočkrat in prišel boš do največjega odkritja v svojem življenju. Potrebno je da ste svobodni, da ljubite.
Četrtič: Ne spreminjajte stvari, ampak razumite, da se bodo same spremenile, ko se boste tudi vi. Kako spremenite stvari? Kako spremenite sebe? Človek, ki spi vedno misli, da se bo počutil bolje, če se bo spremenil kdo drug? Ni razlage, ki bi jo lahko dali za vse trpljenje, zlo, muke, ter lakoto v svetu! Nikdar ne boste mogli tega razložiti. Življenje je skrivnost. Dva človeka, ki gledata nekaj ali nekoga, reagirata različno. Ne vidimo ljudi in stvari takšnih, kot so, ampak takšne, kot smo mi.

So časi, ko postane vera pomembnejša od Jezusa, Bog od soseda, cerkev od življenja, pobožnost od ljubezni. Tu je nevarnost. Zato se zavedajte; kaj govorite, mislite, delate, od kod izhajate, kaj so vaši motivi.

Ljudje se sprašujejo: Kdo si ti? Kdo je Jezus? Ali Bog obstaja? Ali obstaja posmrtno življenje? Po mojih izkušnjah, se prav tisti, ki ne vedo, kaj bi s tem življenjem, vneto in vznemirjeno ukvarjajo s tem drugim življenjem. Večnega življenja si človek sploh ne more predstavljati. Trajanje je še vedno v okviru časa-večen pa pomeni brezčasen. Človekov um tega ne more dojeti, lahko samo razume ali zanika čas. Mistiki pa nam dopovedujejo, da je večnost tu in sedaj. Ljudje so užaloščeni, ko jim rečem naj pozabijo na preteklost. Tako ponosni so nanjo. Ali se je celo sramujejo. To je bedasto. Preprosto jo odvrzite.

Kaj je tisto čemur rečemo svoja osebnost. Mislite da razumete astronomijo, računalništvo, Jezusa... sami pa ne veste kdo ste. Kdo je oseba ki razumeva? Ugotovite to! Kdo živi v vas? Mislite, da ste svobodni, toda verjetno ni kretnje, misli, čustva, ki ne bi prihajali od nekoga drugega. Sprogramirani ste. Takoj, ko ste stopili iz otroštva so vam oprali možgane, danes jih peremo že otrokom. Vse reakcije, ki jih imate danes, so zmes vaših prejšnjih izkušenj, vaše pogojenosti in programiranosti. Vse te naučijo, lepo, grdo, dobro, slabo, pravično, nepravično. "

Za vse nas z mnogimi vprašanji!

Edi

Title: Re: Neskoncnost
Post by gape on 13.09.2002 at 14:45:44


wrote on 12.09.2002 at 17:36:31:
Možno, možno, vendar me boš moral v to prepričati še kako drugače, z močnejšimi argumenti, kot z nekaj dvomljivimi vprašanji? Papir (ekran) vse prenese.  :)

niti te nisem mislu prepričevat
bolj sm mislu če si kdaj pomislu: kaj pa če je vse res (ali pač laž)

Title: Re: Neskoncnost
Post by Edi on 13.09.2002 at 14:47:11

Mello:" Predstavljaj si, da si sam v sobi in da se opazuješ izven sebe, kot bi te opazoval nekdo drug. Poizkusi se opisati. Kdo si? Kdo je tisti, ki opazuje? Jaz opazujem sebe-”mene”. Tega živali niso sposobne. Ali lahko oko vidi samo sebe? Pomembno je ugotoviti kaj “jaz” NI.
Sem jaz moje misli, misli, ki jih mislim? Ne. Misli pridejo in gredo. Sem jaz moje telo? Ne. Vsako minuto odmre in se rojeva na milijone novih celic, po semih letih se vse zamenjajo. Jaz torej nisem moje telo, temveč je nekaj več. Ves čas ima isto ime a nenehno se spreminja. Tako tudi Niagarske slapove ves čas enako imenujemo, toda tvori jih voda, ki se nenehno spreminja.
Jaz tudi ni ime (lahko ga spremenimo), poklic, vera,... Toliko življenja preživimo z odzivanjem na nalepke, te sodijo k “meni” ne k “jaz”. Mene se stalno spreminja, “jaz” ostaja isti. Ali se opazovalec kdaj spremeni?





Title: Re: Neskoncnost
Post by Bardo Thodol on 13.09.2002 at 14:57:20


gape wrote on 13.09.2002 at 14:45:44:
niti te nisem mislu prepričevat
bolj sm mislu če si kdaj pomislu: kaj pa če je vse res (ali pač laž)

Pomislu, seveda, saj sem že omenil, mislim, da v zvezi s filmom Matrix.

Tudi, če je ta svet virtualen, pa vendar mislim, da nismo slučajno tu in da ga je vredno spoznavati in pravilno razumeti.

Zanimivo vprašanje je, kdo sem jaz, ki spoznavam, ki se zavedam? Če so vse to le sanje, kdo je tisti, ki sanja?

Svet pogovorov » Powered by YaBB 2.3!
YaBB © 2000-2008. All Rights Reserved.