število točk na daljici ni enako številu točk v prostoru;
...to men ne gre.., je preveč abstraktna predstava..prostor vsebuje predvsem več praznine kot ne karkoli drugega
Quote:Tudi, če si ga narišeš, bo to še vedno samo začetek neke poti, ne pa konec Zemlje (površine), saj je ne zapustiš 8)
Če je kdo morda pomislil, da greš lahko ven v vsaki točki (ven v četrto dimenzijo, po analogiji krogle), naj kar izvoli 8)
V abstrakciji sem se vedno počutila kot teletino, pa sem zato nekaj takega v matematiki, nikoli dovolj praktična, pa potem vedno poskušam poenostavljat stvari (da mi jezik laufa). Ker sem se jest lahko napasla na vaših predstavah, se dejte še vi mal na moji; (beri v obliki prostega spisa in to v okviru slovenščine)
[Uvod]
...čist enostavn, zame; najprej moramo met trdno podlago - dve dimenziji ???, pol napihnemo tretjo v telo, zdej se mormo pa samo še to spomnit, kako smo že letel..(hehe, no)
[Jedro]
Kaj pa če je četrta dimenzija spomin, oz. ne moremo določiti prehoda zaradi nujnega procesa limitiranja na lestvici individualnih meril (približevanja največji natančnosti); to bi bila lahko točka preskoka iz analognega - neskončnega v digitalni -končni svet? Ob dejstvu, da obstaja točka, ki ponazarja center centrov in na različnih koncih ven gleda; ampak zaradi pestrosti življenja...no, ne vem...nematerialna materija, ki začenja gibanje v komplementarnem odnosu v zunanjem svetu kot notranjem? Ker se vanj spet vrača (spomin); prostor in čas sta le formalno gradivo ob tem. Vse je le formatiran prostor.
[Zaključek]
Števila vibrirajo, ker se lahko celo zatreskaš v številko. Spominjam se, kako se je vse skupaj začelo.
Pa ne me zdej zato obsojat.
Anuk Karmen