Quote:biti ogledalo namreč. Kako naj jaz človeku pokažem, da to kar vidi v ogledalu nisem jaz, ampak on?
Vem,da ni lahko.
Najbolj preprosto povedano tako,da NI TEBE.
Moraš pozabiti na sebe in na svoje želje.
Ti sam (a) moraš biti le opazovalec,saj šele takrat imaš možnost,da socloveka resnicno zacutiš.
Kako mu to pokažeš ?
Ponavadi bo to clovek sam opazil,ko se boš le odzivala na to,kar on sam kaže ali izraža.
Quote:Če se ne znam se še sama ne znam zaščitit, kako naj drugemu pomagam. Za to je potrebno veliko samozavesti, predvsem ljubezni, pa modrosti in znanja in takta in etike in vsega..., skratka imeti ego oz. neko trdno osebnost.
Tako je.Ko veš kdo si in resnicno zaupaš vase,potem ni vec nobenega strahu,ki bi te omejeval.
Ja,predvsem je pomembna ljubezen,da nikogar ne sodiš,ampak v vsakem cloveku vidiš le cloveka.
Zato pa se je potrebno ukvarjati z ljudmi.Tudi jaz sem prebral veliko knjig,vendar ljudje nismo knjige.
Znanje ti je lahko le,kot neka podlaga,na kateri gradiš najprej svojo osebnost,potem razumevanje in modrost.
Treba se je poglobiti v sebe,v svet okrog sebe in potem prideš do spoznanja,da so ljudje najbolj resnicna in odprta knjiga.
Quote:Pravzaprav, Comp, kako pa veš, da je ta refleksija od druge osebe?
Sebe izkljucim in samo prisluhnem obcutkom,ki se mi pojavljajo,ko se z nekom pogovarjam.
Nikogar ne obsojam,ampak želim samo razumeti.
Quote:Ker menim, če tega nečesa ne bi bilo v tebi, ne bi mogel videt tega v drugi osebi.
To je res.
V resnici nismo ljudje tako zelo razlicni,kot si mislimo.
V svoji duši imamo podobne lastnosti.
Samo ta sebicni ego je tisti,ki ustvarja takšne velike razlike in prepade med nami.Samo ego je tisti,ki ima sebe za najboljšega,vse,kar pa je na videz drugacno,pa zavraca ali obsoja.
Ce ego "umre",potem ni vec nikogar,ki bi lahko ustvarjal neke omejitve in loceval ljudi.
In ko ne obsojaš,ti je druga oseba veliko bližja in razumljivejša in socloveka vidiš,kot neko dušo,ki te potrebuje.
Quote:Ali s tem, ko kao pomagaš drugemu ozaveščat, pravzaprav ne ozaveščaš in pomagaš le sebi?
Jaz bi raje rekel : Tudi sebi.
Seveda s tem,ko se poglabljam v ljudi,tudi sebi pomagam,pri ozavešcanju in razumevanju tega,zakaj smo ljudje takšni,kakršni pac smo.
Je pa to res zelo težko razložiti z besedami.
Pri vsem tem imajo veliko vlogo predvsem obcutki in ne le neko znanje.
Enostavno treba je "umreti",da postaneš eno z vsem,da postaneš ena sama ljubezen.
Quote:Zakaj bi komurkoli verjel nekaj, kar ni v tebi?
In če je vse v tebi, zakaj ne verjeti vsakemu in vsemu?
Treba je vsemu verjeti,vendar se ne smeš na nic navezati.

Nicesar ne smeš zavracati,ampak vse sprejeti,kot nek del resnice.
Je pa to težko,ce še sam ne veš kdo si.Zato se tudi pojavlja strah,da bo te kaj odvrnilo od resnice ali tvoje prave poti.
Zato je pa potrebno odpreti oci,si razširiti zavedanje in prevzeti odgovornost za svoje življenje.