|
M.L.
|
Človekov duhovni razvoj ima več stopenj in je primerljiv z v zemljo položenim pšeničnim semenom. Sejanje zdravega, lepega semena ustreza prvemu nastanku človeka. Enako je utelešenje same po sebi že povsem izoblikovane duše, katere predtelesno bivališče je zrak, posebno v srednjem območju gora, kjer se navadno konča območje gozdov, pa vse gor do območja, kjer sta sneg in led.
Ko je popolnoma sestavljena duša v zraku dosegla primerno zgoščenost, se spušča globje in globje vse do človeških bivališč, potem dobi iz zunajživljenskega etrskega kroga, ki obdaja vsakaga človeka, določeno hrano in ostane tam, kjer jo pritegne homogenost njenega bitja.
Če potem naravni nagon sili kakšne zakonce spolno občevati, prejme takšna povsem zrela in zakonskemu paru najbližja svobodna naravna duša trenutno sporočilo iz zunajživljenjskega etra, ali jo kot homogeno pritegne pomnožena moč zunajživljenjskega kroga zakoncev, tedaj med spolnim aktom z določeno prisilo vstopi v semensko tekočino moža in jo ta odloži v majhno jajčece, sled oploditve. Od tedaj je potem življenjska duša že podobna semenu, ki je položeno v zemljo in doživlja v materinem telesu do rojstva v svet vse razvojne stopnje, podobno kot jih je v zemlji prehodilo seme, dokler ni pognalo kali nad zemljo.
Pri rastlini ostanejo korenine v zemlji, v starem truhnobnem grobu semena, in srkajo od tam materialno hrano. Ta hrana pa bi rastlini kaj kmalu prinesla smrt, če ne bi bila prečiščena z vplivom sončne svetlobe.
Prvi nastavek bilke ima še zelo materialne sokove. Ko pa je ta kot podlaga izoblikovan, se bilka z nekakšnim obročkom tako rekoč podveže. Skozi ta obroček potekajo že veliko finejše cevke, po katerih se lahko pretakajo povsem redki in fini sokovi.
Iz teh nastane potem drugi del bilke. Ker pa so tudi sokovi drugega predela še grobo materialni in sčasoma postanejo če bolj grobi, nastane spet novi obroček, in ta drugi obroček je opremljen s še tanjšimi cevkami, skozi katere lahko prodrejo samo povsem fini sokovi za hrano življenjskega duha.
Sčasoma pa postanejo tudi ti sokovi pregrobi in bi lahko zadušili življenjskega duha v rastlini, zato življenjski duh ustvari tretji obroček z nadvse tankimi cevkami. Skozi ta tretji obroček pa lahko poslej mukoma prodrejo le še izredno eterično nežni sokovi, ki so že zelo sorodni življenjskemu duhu. Življenjski duh pa dobro prepozna, ali so sokovi nad tretjim obročem zanj že koristni ali ne. Če se mu sčasoma zazdi, da so še pregrobi in še preveč strupeni, ustvari še četrti, peti, šesti, tudi sedmi obroček, dokler nazadnje sokovi ne postanejo tako eterično čisti, da v njih za zdaj ni najti niti sledi smrti več.
Šele tu prestopi v novo razvojno stopnjo. Sok, ki prihaja skozi najfinejše cevke, se zdaj oblikuje v brst in cvet, ki imata organe, zmožne sprejeti vase življenje iz nebes.
Ko cvet opravi to nalogo, se izloči kot prazen blišč, katerega lepota in mikavnost sta pravzaprav pritrgnila ljubezenski življenjski eter, ki pa je sam zase popoln in ne potrebuje zunanjega blišča.
Šele tedaj začne nastajati in se oblikovati resničen življenjski sad. In potem se uporabi vsa dejavnost samo za zorenje plodu; s tem se v plodu življenje, ki se je ognilo vsem prejšnjim nevarnostim, zavaruje kot s čvrstimi trdnjavami pred kakšnim še zmeraj mogočim zunanjim sovražnikom.
Tako kot z rastlinami pa je tudi z živalmi in posebno z ljudmi.
Pri telesnem rojstvu iz materinega telesa je v srce duše položena večna kal življenja kot iskrica Življenjskega duha, prav tako kot pri sadu rastline, ko ta odvrže cvetove in se začne opremljati in utrjevati. Ko je telo izoblikovano, se začne oblikovanje duha v srcu duše. Pri tem mora duša potem uporabiti vse moči, da začne duh v njej kaliti, in mora mu pomagati in ga podpirati.
Duša je tu korenika in bilka, in telo zemlja; ta pa duha ne sme hraniti z grobo vodo.
Obroči, ki jih ustvarja Življenjski duh, so ponižanja duše. Ko je narejen zadnji obroč, se duh končno razvija sam in použije iz duše vse sebi sorodno, se uredi in končno prevzame vase vso dušo in kar je bilo v telesu duši sorodnega, in potem je za večno neuničljiv; in tak potek lahko bolj ali manj jasno opazimo pri skoraj vsaki rastlini.
Pa lep pozdrav.
|
Home
Pages: 
