Devi wrote on 07.01.2013 at 18:47:23:prav poezija tole, kako se znaš izrazit
ampak zakaj vedno postavljaš človeka v središče vsega? kako veš, da je človek produkt vsega stvarstva in najvišje razvito bitje v celem vesolju?
vesolje je ogromno. Kot je rekel Sagan: Če smo v vesolju sami, je to neznanska potrata prostora. In v Jurskem parku smo vidli, kako -življenje vedno najde pot-
Vesolje je res ogromno in jaz nikakor nisem mislil, ko človeka postavljam v središče vsega, da smo sami v vesolju. Skoraj neskončno materialno vesolje je polno življenja, tako materialnega kot duhovnega. Nedvomno na neštetih sončnih območjih in planetarnih svetovih obstajajo živa bitja, ki so razvojno enaka, manj ali bolj razvita od ljudi na tem našem planetu, ki mu pravimo Zemlja. Lahko jim tudi rečemo, da so ljudje drugih vesoljnih planetov, vendar so po materialni obliki in duhovni nravi razviti specifično po namenu in obstoju svojega planeta, kajti vsak planet in vsako vesoljno telo ima svoj namen v velikem prostoru skoraj neskončnega materialnega vesolja. Nekatera vesoljna telesa, kot so sonca in planeti z vsemi svojimi prebivalci, so že davno prešla iz materialnega v duhovno stanje, večina je še na poti te preobrazbe, veliko pa jih se šele komaj rojeva iz duha v meglice in skozi plinasto stanje v trdnejšo materijo.
Vse v velikem vesolju ima svoj namen in nič ni naključno ali pa slučajno, zato tudi ni naključno ali pa slučajno, da je človeško bitje na planetu Zemlja postavljeno prav v središče vsega bistva neskončnega življenja. Ko rečem, da je človek najvišje razvito bitje v vsem vesolju in produkt vsega stvarstva, pa ne mislim, da je po telesu in po inteligenci najrazvitejši, saj nedvomno obstajajo inteligentno višje in telesno poponejše razviti planetarni ljudje, to pa, kot sem že prej povedal, zaradi namena obstoja takšnega planeta ali pač vesoljnega telesa nasploh. Vendar je namen teh planetarnih ljudi popolnoma drugačen kakor namen ljudi na Zemlji. V vsem vesolju, planetarna najvišje razvita bitja imajo svoje poslanstvo in namen, s tem pa svoj značaj. Z značajem hočem povedati, da ti planetarni ljudje instinktivno ne odstopajo od svojega značaja, pa čeprav so lahko veliko inteligentnejši in modrejši od človeka na Zemlji. Tem planetarnim ljudem njihov značaj, inteligenca in modrost tlakujeta pot usmiljenja in milosti vse do ljubezni, ki je neskončna moč in življenje samo. Ljudem na našem planetu pa po namenu planeta Zemlja, ni dana instinktivna inteligenca in modrost, ampak ljubezen s svobodno voljo, po poti katere pa mora Zemeljski človek priti do določene ravni inteligence in končne modrosti, ki vodi do večnega ohranjanja življenja, zato se večnost življenja ohranja le po človeku našega planeta.
Vsi planetarni ljudje vsega materialnega vesolja pa skupno prispevajo za samo en cilj, za ohranjanje večnega duhovnega življenja, ki pa je v bistvu ljubezen sama. Če prispodobno pogledamo človeško telo, kot vso materialno vesolje, lahko planetarne ljudi razdelimo po značaju telesnih nog, ali po značaju telesnih rok, ali po značaju telesnega trupla, ali po značaju telesnega drobovja, ali po značaju glave telesa, ali po značaju organov telesa, kot je eden izmed njih tudi srce, pa še in še lahko na drobno naštevamo. Nedvomno vsi ti deli telesa delujejo za en in isti cilj, in roke in noge se ne pritožujejo, da nimajo oči, saj če sledijo volji oči, jih ta pripeljejo kamor hočejo in obratno. Glava s svojo inteligenco mora sodelovati s srcem, da pride do modrosti, ki potem zopet koristi celemu telesu. Srce pa mora po razumni modrosti in svoji volji čistiti nesngo iz svojih kamric in jih napolnjevati z čistočo ljubezni, kar pa zopet koristi celemu telesu in kar je najbolj pomembno, je oplajanje te čiste ljubezni v življenje celega telesa in odpiranje vrat v neskončno večnost. Vsekakor ima zemeljski človek značaj srca.
Torej, je vso materialno stvarstvo ustvarjeno le zaradi enega cilja, kakor je drevesno deblo s svojimi vejami in listi ustvarjeno za isti cilj semena v plodu, katero je edino zmožno nadalnjega življenja v neskončnost. V neskončnem materialnem vesolju pa je ta cilj kot plod planet Zemlja in seme kot dokončno duhovno razvit človek, kateri ima po duhovno končanem razvoju stik z neskončnostjo in s svojo neomajno ljubeznijo večno oplaja samostojno življenje.
Ravno zaradi vsega tega postavljam človeka naše Zemlje v samo središče in kot produkt vsega materialnega stvarstva ter po duhu najvišje razvito bitje v celem materialnem stvarstvu.
Pa lep pozdrav.