Alojz in Sandib wrote on 15.04.2010 at 16:25:03:

Zdaj bolj gledam v tej smeri, da je celotno vesolje (in s tem mislim vse kar je vidnega, slišnega, otipljivega, itd. torej naše telo, naše misli, druga telesa, vse kar je manifestirano) v resnici neka manifestirana pojavnost, ki se dogaja. No, in zanimivo pri vsem tem pa je, da jaz zdaj bolj razmišljam v smeri, da je čist možno, da zavest oz. ta energija zavedanja, ki gleda vse ostale, ne izvira iz vesolja.

Alojz, vem da je tole rahlo huda trditev, samo če gledava na vesolje in na vse v njem kot na nekaj kar je možno videti, slišati, otipati, itd., potem na neki točki lahko vidimo, da vesolje samo in vse kar izhaja iz njega ni sposobno na noben način ustvariti zavesti oz. zavedanja. In potem se vprašam, da je povsem verjetno, da je zavest dejansko izven celotnega polja vesolja in samo gleda vesolje, oz. je zavestna pojavov, ki se godijo v vesolju.

To je zdajle malo težko razložit, ker vem, da zavest enačiš z DNK, torej s telesom, praviš da telo proizvaja zavest, ki se zaveda vesolja, samo jaz pa sedaj gledam v drugačni smeri in pravim, da ta Zavest, ki jo vsak od nas zelo dobro pozna in je enaka občutku obstajanja, v tem trenutku pod neko iluzijo samo ustvarja vtis, da izhaja nekje iz telesa, pa je to v resnici samo trenutni trik. Jaz sem zdaj bolj pripravljen reči, da ta Zavest, ki jo človek smatra za osebno, da je ta Zavest dejansko celoten prostor v katerem ti vidiš svet in znotraj tega polja je tudi tvoje telo, iluzija je pa sedaj, da ti kukr gledaš ven iz telesa na svet. In to iluzijo igra Zavest sama.

Torej, Alojz, če strnem, bi jaz rekel, da imamo opravka samo z 2 stvarema: Zavest kot popolnoma nedotakljiva entiteta in potem na drugi strani vesolje in vse kar je lahko videno. Ali še bolj poenostavljeno: 1) Videc (Zavest) ter 2) Videno (vesolje). Samo te dve stvari obstajata, seveda je pa potem znotraj videnega (vesolje) skoraj neskončno mnogo podob in zadev, ki so lahko videne. Ampak vse to vidi, sliši, izkuša Videc, ki pa ni v polju Videnega, ki ne izvira iz vesolja, ker če bi Videc izviral iz vesolje potem bi bil ista materija kot vse ostalo in se ne bi mogel videti - isto kot se kamen ne more videti, ne reka. In jaz bi rekel, da se tudi človeško telo ne more videti, ker je ista materija. No, in potem je iluzija, da je Zavest locirana izza telesa in da telo proizvaja to Zavest.

Sam zdaj bolj gledam v tej smeri, torej v smeri 1) Videc, ki ni v polju vesolja in sedaj igra igro, da pa je v polju vesolja (torej v telesu), in pa 2) Videno, kar pa pokriva celoten spekter vsega kar se lahko vidi in izkusi v vesolju.

Lp, se še pišemo

V bistvu nam pri ukvarjanju z naravo zavesti ne gre toliko za neko filozofsko ontološko vprašanje (kaj je res in kaj ni),  ampak predvsem za  psihološko vprašanje.

Zavest je nujno celostna (obučtenjsko/čustveno/mislena) predstava  o  nečem. Je torej nujno celostna  in hkrati nujno nanašala (intencionalna). Ta nanašalnost na nekaj ustvarja dvojnost (shizmo/disocioacojo zavesti na  zunaj/znotraj, zgoraj/spodaj), ki je nasprotju z zavestjo o  celostnosti  zavesti (ki je nujno celostna ali pa je ni: kar je  zunaj je znotraj, kar je zgoraj je spodaj). Zvest teži zato k odpravi nananšalnosti, kar jo  končni fazi pripelje o tega, da postane zaradi  nujnosti svoje celostnosti edini objekt lastnega zanimanja (ker pač nič ni tako nujno celostnega  kot lastna zavest).  V  nanašanju nase (samonanašalnosti)   zavest preseže prav  svojo intencionalnost, nanšanje na nekaj, ker če je to nekaj isto, to ni več nanašanje, ampak istenje.

Alojz in Sandib wrote on 16.04.2010 at 10:12:01:

No, tole mi je že dosti bližje. Ampak potem mora biti samo navidezno v materiji, po mojem nikoli ne more biti prav v materiji. Če že lahko kaj rečem, potem bi rekel, da ves čas vpliva na materijo, samo samo pa ne more postati del materije, ker je čist druga stvar že v osnovi.

Ok, in potem lahko rečem (v svojem besednjaku), da Zavest ves čas vpliva na materijo (vesolje) in potem tudi Zavest sama sproducira vse cikle, ki se kažejo na vesoljnem nivoju. Z drugimi besedami, Zavest dejansko odreja in pelje vse manifestirane cikle v vesolju. Da se materija sploh ne ravna sama po sebi, ampak da jo ves čas uravnava in spodbuja in štopa Zavest. Tukaj lahko rečem Duh, samo problem je v tem, Alojz, ker ti potem rečeš, da je Duh Elektro-magnetna sila, in pri meni ta EM sila ne štima kot Duh, ker ima materialne implikacije, Duh=Zavest pa razumem kot ne materijo, zato ni EM sila ni pogodu.

Lp

titud wrote on 16.04.2010 at 10:14:45:

Sploh ne, za iskustveno spoznanje, hardcore spoznanje v sebi.

Quote:
.

Evo, spet mamo različne pojme. Zame Zavest nima nič opraviti z umom, telesom, ampak je čista energija zavedanja, da obstajaš in da vidiš svet, brez umskih špekulacij kaj naj bi sploh gledal.

Quote:

Titud, ne vem, če te razumem. A lahko to zapišeš malo bolj po domače in z bolj preprostimi besedami?

Lp

Alojz in Sandib wrote on 16.04.2010 at 10:34:45:


Sedaj imaš odgovor EL Poeta-razmisli? Torej imaš tudi čisto duhovno identiteto,ki te obkroža.

Robi wrote on 16.04.2010 at 10:39:59:


Psihološki mir najdeš ko se vesoljno samospoznaš-saj prej ga niti ne moreš imeti,ker se dejanjsko ne poznaš kot živa ciklična individualna vesoljna identiteta.

El Pesnik wrote on 16.04.2010 at 10:37:09:


Poet potem sprejmi pojem zavest- duh.Ali pa-- čista vesoljna duhovna zavest.Jaz si te zadeva znam opravičiti zagovarjati v sebi samemu. Cikli se tako dogajajo po duhovnem nareku-vzroka-posledice-samodelovanja.