Miara wrote on 04.03.2010 at 18:27:39:Lej sej se bo umirila, to ziher.
Pa če pogledaš z druge strani vso to kričanje z njene strani mora tudi iz nekje izvirat kajne? Torej ona tudi ni zadovoljna oz jo nekaj teži.
Anja ne pozabi da sta na koncu koncev sestri!!! In da je to samo OBDOBJE, ki BO minilo.
(mam sestro, prav tako starejšo sva tudi nekaj časa vojno igrale)
Torej če pristop vseeno mi je in vso to kreganje ne štima, pejt pa z druge strani pa dodaj čustva pa ji iz srca povej kako to učinkuje nate, pa ne samo nate na celo družino. Pa bi se lahko tko dobr razumel, halo sej ste družina pa vas nč ne ustavlja razen vas samih.
Dost je stara, da bo razumela no, ni spet tak egoist pomoje se niti zaveda ne kok njeno obnašanje vpliva na življenje vseh.
Pa ne pozabt na kompromise no, to je kri nikol ni tok hudo da se ne bi dal poštimat
Miara: Ne vem ali si kaj brala prejšnje poste, ampak ona ima to njeno obdobje že nekje od njenega drugega razreda-do zdaj se ni niti malo umirilo, ampak so njeni izbruhi vedno močnejši-ne glede na moje reakcije, ali reakcije staršev. Ni zadovoljna s sabo in jo nekaj teži: ona ni zadovoljna s celim sveto- iz osnovne šole nima nobenega prijatelja, iz gimnazije pa se z eno sošolko vidi na vsaka dva/tri mesece-ona ne mara nikogar-na vsakem najde slej kot prej neko napako; ko se je vpisala na eno gimnazijo, v celem razredu ni bilo niti ene osebe, s katero bi si lahko bila blizu-pol pa se je prepisala po enem al dveh letih, pa si je našla torej tisto eno sošolko. Ampak še na njo je ves čas jezna in se je v velikem krogu ogiba. Tudi zdaj na faksu stanje ni nič kaj drugačno: če jo povabijo na kavo-ne gre, v kino- ne gre(ker ne gleda rada filmov), če jo povabijo na kak rd-nima časa...-skratka: se mi zdi, da se nekateri ljudje res trudijo, da bi jo nekako vključili v svojo "grupo", ampak ona vse te poskuse zatira že v kali (prav ne želi ničesar početi z nikomer) Sama sem ji že večkrat svetovala, naj kam gre, ali naj počne nekaj, kar bi jo veselilo, pa je odgovor bil vedno isti: kaj jo gnjavim-da ona že sama ve, kaj bo kdaj in kje počela;kaj sem tečna; naj zginem raje v svojo sobo in jo pustim pri miru;
Tudi ta pristop s čustvi se do sedaj ni izkazal za pametnega: vedno me je tako nadrla, ali a se mi celo posmehovala, da pač na tak način več nisem pristopala. Še več: celo dobila sem tak občutek, da je moja čustva vzela za orožje, s katerim me je lahko ponovno napadala. Z moje strani, pa skoraj prepričana sem, da tudi s strani drugih ljudi, ki jo obkrožajo lahko rečem, da jo naša čustva/dojemanja njenega obnašanja zanimajo kot nekoga predlanski sneg. Sama nima nekih večjih težav takšnega izbruha predvajat poleg drugih ljudi
Alojz in Sandib wrote on 04.03.2010 at 18:38:50:Miara wrote on 04.03.2010 at 18:33:45:Jaz nisem glih ziher, da bi jo moje bujenje lahko kdaj postavilo na trdna tla
Če ti ne verjameš vase, ona ziher ne bo. Verjami v kar govoriš 110% in bo poslušala. Ne kompliciraj pa govori iz glave probaj drugače povej iz srca
Mislim da je tko, če verjameš da lahko, lahko!
In potem boš
Saj bo Miara!! Ti glej,da tudi tako misliš tam pri uni zadevi.Zaupaj vase- ali:Uzdaj se use i u svoje kljuse. Se bo uredilo bo oče tudi malo pomagal Anji.Sestra pa tudi dozoreva-sploh niso tako hudo peroblematični. Pestro je pa tako bolje -kot zamorjeno okolje.
Morajo vsi malo migat tako in tako,da ostanejo eno.
Alojz:meni se to okolje zdi že zdaj dokaj zamorjeno
Home
Pages: 
