Amstel wrote on 10.12.2009 at 18:42:36:Me zanima, kako razmišljate o tem, kaj je temelje posameznika. Kaj mislimo, ko rečemo, graditi svoje temelje? Kako živi, človek, ki ima temelje, kako če jih nima?
Kako se kaže temelje? Kaj sploh to je?
Hvala.
Temelji so kot korenine. So kot korenine drevesa, ki mu omogoča, da raste, da črpa energijo in se uspešno upira vsem vremenskim razmeram, da ga ne bi že majhen vetrič podrl....
Eno izmed temeljnih pravil je, da se lahko nekaj gradi in uspeva, če za to obstajajo pogoji. Pogoj je, da živio bitje kakorkoli seodeluje z okoljem, da mu okolje omogoča rast, da lahko črpa energijo in je na splošno z okoljem v nekem odnosu.
Vsa živa bitja že na nek način nastanejo z medsebojnim sodelovanjem in sprejemanjem. Ena celica se ne more združiti z drugo, če ni sodelovanja in ljubezni, ki bi omogočala obstoj in rast. Zato je ljubezen nek temelj, k iomogoča bivanje, rast....
Na primer, če posadimo sadiko in če drevo ne bo pognalo dobrih korenin, da bo zemlja slaba, k ine bo omogočala rasti, bo to drevo imelo slabe temelje. Že malo močnejši veter ga lahko podre...Tako mu slabi temelji onemogočajo dobro rast, saj bo vedno osiromašeno, nemočno....
Podobno je pri človeku..če ni v začetku ljubezni, ki bi omogočalo razvoj močnih temeljev, bo takšnega človeka že najmanjši izziv spravil iz ravnovesja, ga sesul, vse do njegovih temeljev. Zato dobi tak človek občutek, da se celo življenje ukvarja le s svojimi temelji.
Tudi, če takšen človek s trudom gradi svojo osebnost, bo tista špranja v temeljih, vedno vir nekega strahu, da bo se spet vse podrlo.
In zakaj se zruši do temeljev ?
Zato, ker smo tam najšibčkejši. Ker so tam naše meje.
Drevo bo padlo tam, kjer je najšibkejše.
Vsakodnevni izzivi preizkušajo naše meje in če imamo slabe temelje, se bo zrušilo do temeljev.
Kot sem omenil se naše žiljenje gradi na ljubezni, ljubezen je sila, ki drži svet skupaj. Če bi bila sama ljubezen, bi bilo vse kot eno. Ne bi bilo mej.
Vsak otrok, ko se rodi, hrepeni po ljubezni in sprejemanju, saj si želi biti in rasti. Če ni v tem obdobju dovolj ljubezni, se bo vedno v življenju vračal do svojih temeljev in z željo po sprejemanju s strani staršev, znova in znova želel zapolniti tisto vrzel, ki mu predstavlja mejo, k zdravemu razvoju osebnosti.