Se dogaja še kar naprej tudi na UTD fronti.
Celovit ogled na reforme skozi prizmo UTD-ja
http://www.zofijini.net/cenzurirano_malo.htmlmi je dal teoretično podlago za nekaj čisto praktičnih predlogov povpravkov veljavne delavske in predlagane pojninske zakonadaje. Sem se zadnje čase kar precej s to zadevo ukvarjal, zato se mi zdi škoda, da predlogov ne bi šeral in naokrog in malo stestiral, okrog česa sploh bi blo mogoče iskat in najt kar najširšiš konsenz, ki bi ga blo mogoče sfurat politično skozi zakonodajo.
NOVA OBVEZNA DRŽAVNA POKOJNISKO ZAPOSLITVENO SHEMAPolitika je s sicer nujnimi predlogi pokojninske reforme, s popravki delavne zakonodaje ter zakonom o malem delu spustila duha iz steklenice na način, da ga ni več mogoče stlačit nazaj vanjo brez temeljitega premisleka o temeljnih vprašanjih pravičnosti, dostojanstva in solidarnosti v naši družbi. Politika mora v zakonodajo le prilagoditi temu temeljnemu premisleku, ne pa da z vsakim novim predlogom samo vzbuja nove pomisleke.
Eden takih temeljnih premislekov je Univerzalni temeljni dohodek in na njegovem izhodišču napravljen razmislek o zakonskih reformah, ki ga je napravil Uroš Boltin. V njem predloge reformnih zakonov postavlja v medsebojna razmerja glede na njihove učinke na posamezne kategorije državljanov in v katerih ugotavlja medsebojna protislovja, ki onemogočajo konsenzualno odločitev. Ta je mogoča le, če je krog sklenjen, krog pa je mogoče skleniti le v paketu. Delavnopravno in pokojninsko zakonodajo je potrebno spremeniti skupaj na način, da jo socialnovarstvena in davčna zgolj dopolnjujeta in ne, da jo nadomeščata.
Pravica do pokojnine in denarnega nadomestila za čas brezposelnosti izhajata iz dela, zato mora biti zavarovalni sistem naravnan tako, da so zavarovancu v največji možni meri povrnjena dejanska vplačila v ta zavarovanja v celotni pokojninski dobi. Prispevki morajo zato biti vsaj tolikšni, da vključenim v sistem zagotovijo optimalno socialno varnost ob hkratni finančni vzdržnosti sistema.
Za delovno aktivno populacijo ostaja prioriteta veliko delo, a se skrajša njegov obseg. To bi hkrati omogočilo dostop do velikega večjemu številu delovno aktivnega prebivalstva in povečalo bazen t.i. malih del. Malo delo bi moralo ostati izključno v domeni tistih, ki so že deloma ali v celoti vključeni v obvezna zavarovanja in jim je zagotovljena minimalna eksistenca tudi brez opravljanja malega dela. Konkurenčnost malega dela se ohrani s sorazmerno nižjimi prispevki glede na dejansko manjši obseg opravljenega malega dela kot pri polni zaposlitvi.
Odpravi se zaposlitev za nedoločen čas, ki se jo nadomesti s stalno zaposlitvijo za omejeno obdobje z dolžnostjo neomejenega podaljševanja. Zakonsko določene odpravnine se priredi pogodbenim pogojem za polno zaposlitev, ki so terminsko omejeni z obveznostjo podaljšanja. Odprava zaposlitev za nedoločen čas je predvsem v funkciji racionalizacije državne uprave in javnega sektorja nasploh, ki je je zaradi sedanjih visokih odpravnin vezanih na celotno delovno dobo ni mogoče izpeljat. Izpolnjevala naj bi tudi potrebe zasebnih delodajalcev ter zahteve sindikatov po t.i. fleksibilni varnosti. Do konca enoletnega prehodnega obdobja se novi državni shemi prilagodijo vse pogodbe o zaposlitvi na način, ki zaposlenim za nedoločen čas zagotovijo nove terminsko vezane pogodbe o stalni zaposlitvi.
Brezposelnim se zagotovi nadomestila za brezposelnost v trajanju, ki je vezano na dolžino predhodne pogodbene zaposlitve, na starost, na delovno mesto oz. izobrazbo in na aktualne razmere na trgu dela v posameznih branžah in ne več zgolj na dolžino predhodne zavarovalne dobe za primer brezposelnosti.
Odločitev za upokojitev pred polno upokojitveno starostjo ob polni pokojninski dobi je prostovoljna pod pogojem, da zavarovanec ob nastopu predčasne pokojnine z začasnim malusom na vsak mesec manjkajoče starosti do polne upokojitvene starosti dobi vsaj polovico pokojnine, ki bi mu bila izračunana ob polni upokojitveni starosti. Možnost predčasne upokojitve je dana tudi tistim, ki jim do polne pokojninske dobe manjka nekaj let, kar pa ni pogojeno s starostjo ampak z minimalno višino predčasne pokojnine s trajnim malusom, ki velja tudi dopolnitvi polne pokojninske starosti. Tak način je bolj življenjski v smislu, da se lahko zavarovanec na račun nižje pokojnine po polni pokojninski starosti precej prej odloči za upokojitev glede na njegove konkretne življenjske razmere v gospodinjstvu v starosti (pomoč pri negi ostarelih staršev ali drugim pomoči potrebnim, varovanje otrok, možnost preživetja s pomočjo vzdrževanja partnerja ali dodatnega zaslužka preko malega dela...), kljub temu pa to ne pomeni velikega izpada prihodkov v pokojninsko blagajno, saj bi se predčasno upokojevanje odločali predvsem tisti, ki že tako zaslužijo najmanj naj najbolj nestabilnih delovnih mestih in se jim z možnostjo takega zgodnejšega predčasnega upokojevanja omilila večletna predupokojitvena agonija, ki je vzrok stresa in bolezni. Zavarovanci s polno pokojninsko dobo bi o možnosti predčasnega upokojevanja začeli kolikor toliko resno razmišljati šele pri tisti starosti, ko bi njihova predčasna pokojnina z začasnimi malusi dosegla vsaj polovico starostne, ki jo lahko pričakujejo polni pokojninski starosti. Tisti pa, ki bi se predčasno upokojili kljub manjkajoči pokojninski dobi pa bi s trajno minimalno pokojnino dolgoročno manj obremenjevali pokojninsko blagajno kot pa če bi bili prisiljeni delati še nekaj let do polne pokojninske starosti in bi se prezgodaj iztrošili v prisilnem delu samo zato, da bi polnili pokojninsko blagajno.
Pri izračunu pokojninske osnove, ki se odmerja od pokojninske osnove se poleg odstotka, odvisnega od dolžine pokojninske dobe, upoštevajo še dodatni odmerni odstotki, ki so odvisni od višine pokojnine, izračunane zgolj od dolžine pokojninske dobe. S temi odstotki se znižuje pokojninska osnova tistim, ki imajo višje pokojnine od najnižje pokojninske osnove z namenom, da se nadomesti izpad sredstev v skladu za osnovno pokojninsko zavarovanje, ki bi nastal z obveznim vplačevanjem bruto prispevkov delavcev in delodajalcev na osnovo minulo delo v dodatni pokojninski sklad. Iz tega sklada bi zavarovanec pri polni upokojitveni starosti dobil povrnjene vse vplačane prispevke (brez odmernih odstotkov kot pri osnovni pokojnini) v obliki dodatne pokojnine, s čimer bi vsaj deloma nadoknadil trajni malus osnovne pokojnine zaradi predčasne upokojitve oz. si izboljšal pokojnino po polni upokojitveni starosti neglede na to, ali dobiva pokojnino po najnižji pokojninski osnovi ali najvišji.
Brezposelnim brez lastne krivde se za celotno obdobje brezposelnosti (podobno kot celotno obdobje služenja vojaškega roka) zniža starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ker brezposelnost ni enakomerna prerazporejena med vsem delavno aktivnim prebivalcem, se tako tistim, ki so zaradi njihovih socialnih okoliščin tudi objektivno pogosteje pod njenim udarom, družba solidarno oddolži z znižanjem starostne meje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, s čimer se nenazadnje razbremeni tudi socialna blagajna, saj so ti na starost še bolj pod udarom trga dela.
Home
Pages: 
