Quote:


Obvezno zato, ker bi za neposreden transfer od vplačila prispevka do izplačila dodatne pokojnine poskrbela država in ne neki posredni  prostovoljni  zasebni investicijski sklad, v katerem vplačila lahko povsem poniknenjo, saj je prostovoljnost vplačila pogosto le krinka za to, da je zavarovancu naprteno vse tveganje. Res se na obvezne prispevke prisesajo vsakovrstni paraziti, ki si zarčunavajo stroške za opravljanje transfera (npr. SPIZ in upravljalci skladov državne kapitalske družbe)  ti dolgoročno  vendarle ne požrejo vsega.

V socialnem in solidranostnem smislu bi bil  trikratnik zajamčene polne starostne pokojnine po moje  res povsem dovoljšen, če bi  ta   pokojnina za polno pokojninsko dobo (osnovna + dodatna) znašala vsaj 3/4 minimalne plače oz. vsaj polovico povprečne plače. Ker je v relanosti minimalna zajamčena pokojnina za polno pokojninsko dobo in polno starost znaša okrog 440 €, bi se z obvezbo dodano pokojnino v višini približno 10% na osnovno pokojnino, ki bi se zagotavljala z  obveznimi  prispevki za dodatno pokojnino, vendarle lahko približali temu idealu (440 + 44= 484 € zajamčena najnižja pokojnina za polno delovno dobo polno starost ter 1320 + 132 = 1452 € najvišja zajamčena  pokojnina). Kdor hoče in zmore več vplačat z zasebne varčevalne  sklade za starost, bo pač lahko vsaj pričakoval (če že ne zanesljivo dobil)  še dodatno pokojnino...          

Znesek, ki ga omenjaš je blizu povprevčni starostni pokojnini (624 €) oziroma poprečni neto pokojnini (575 €)

Po zdajšnji zakonodaji od  1. januarja 2011 znaša najnižja pokojninska osnova 551,16 evrov. Če pokojninska osnova, izračunana z upoštevanjem plač in zavarovalnih osnov ne dosega zneska najnižje pokojninske osnove, se zavarovancu starostna pokojnina odmeri od najnižje pokojninske osnove. V najboljšem primeru je minimalna pokojnina 85% te minimalne pokojninske onsove, torej 468,5 €, ki pa je mnogi prejšnji  upokojneci ne dosegajo in zato dobivajo neke socialnovarstvene dodatke. Minimalna pokojnina za vse sedanje upokojence po moje niti ni fiskno določena, ker so se mnogi upokojili z nižjo pokojninsko osnovo od danes veljavne najnižje, zato se jim prenizke pokojnine flika z dodatki.

Pri vplačevanju  za obeezne dodatne državne pokojnine ne gre za varčevanje, ampak za virtualne osebne pokojninske račune, saj se prispevki tako kot kot pri obveznem osnovnem varčevanju neporedno prelivajo v izplčevanje dodatnih pokojnin trenutnim  upokojencem in se ne kopičijo 'fizično' na zavarovančevem računu do njegove penzije. Zato je za izplačilo teh virtualnih osebnih pokojninskih računov zavarovancem (tistim, ki vanje vplačujejo in ko bodo čez leta na podlagi lastnih vplačil dobivali denar nazaj od zistih, ki bodo takrat vplačevali) potrebno jamstvo države, jamstvo pa država lahko daje le, če je vplačevanje obvezno in s tem pritok denarja zagotovoljen.

gape wrote on 29.04.2011 at 20:26:10:


Bistvo UTD je po mojem v tem, da se vsa davčna in s tem socialna zakonadoja prilagodi temu, da se vakomur zagotovi dohodek 1/3 povprečne plače brezpogojno in na tak način nadomesti socialne transferje, ki so zdaj zakumuflirani pod otroške dodatke, štipendije, minimalna nadomestila za brezposlenost, socialne pomoči in minimalne državne starostne pokojnine. Taka spremeba bi se nujno odrazla na delavsko in pokojninsko zakonodajo, ampak možna in po moje bolj realna tud obratna pot, da reforma delavske in pokojninske zakonodaja izhajata iz ideje UTD, temu modelu pa  sledijo še spremebe davčne, socialne in štipendijske politike.    

Quote:


Po moje ne bi sploh smel it za to, da bi blo kogarkol treba  premagat, ker se s tem dela nasprotnike iz tistih, ki objektivno sploh ne bi bli proti, če  se ne bi počutl napadene in s tem ogrožene. Objektivno gledano bi bla po moje pogodba za pet let stalne službe čist zadot, če bi eno leto pred iztekom pogodbe imel čas za iskanje druge službe + zajamčena odpravnina + nadomestilo, če ti v tem cajtu ne bi uspel najt druge službe, pa še to le v primeru, če te delodajalc res ne rabi še naprej. In objektivno gledano bi ti pol penzije, ki približno dosega 1/3 povprečne plače moral bit zadost, da se predčasno umakneš in ne greš veš prisilne službe da bi filal pokojninsko blaganjo če pač oceniš, da bi bil brez nje na starost lahko bil kako drugače bolj koristen.  Tko da v principu taka reforma sploh ni tako komplicirana, se da folku dost enostavno razložit, kakšne so njene konkretne koristi za njih same in ne tako kot zdaj, ko naj bi ble koristne zgolj za neko abtsraktno državo, s katero se noben ne identificira in v bistvu sploh ni jasn, proti čemu in komu smo.

   
Quote:


Kar se strokovnosti predlogov tiče, jest nimam konkretnih izračunov posledic teh reform, s katerimi bi lahko dokazoval 'proračunsko vzdržnost', tako kot so narejeni za UTD. So bolj rezultat nekega osebnega občutka za realnost, po kateri bi se jest sploh še šel kolikortoliko prostovljno vse skupaj, da se ne bi počutil nategnjenega in posiljevanega na vseh koncih in krajih. V nekem kolektivnem smislu se ne identificiram povsem niti z vlado niti s sindikalisti niti sedanjimi upokojneci niti prekrci niti s tako ali drugače socialno hendikepiranimi, ampak po moje če bi se vsi zgledovali po UTD-ju kot (po moje ne toliko socialnem kot libertarnem) izhodišču za vsakršne reforme, ne bi bilo potrebe po premagovanju delodajalcev in sedanjih zakonodajalcev. Bi bil zelo zadvoljen že s tem, da se v mojem predlogu pokaže na luknje, zarad katerih bi se mi lahko očitalo, da favoriziram interese nekaterih na račun prikrajševanja drugih...

Se bodo pač plače sčasoma prilagodile pragu revščine in ne, da se prilagajajo nedonosnemu delu, zaradi dela samega. Osnova je zgrešena zakonodaja, ker vse pravice izhajajo iz delovnega razmerja. Zato se še vedno podpira delo, ki je plačano mizerno.

Sedanja "reforma", ki jo zagovarja vlada je tako narejena za nadaljno zadolževanje države. Politika sedanje vlade temelji na zadolževanju in zato takšen strah, zaradi padca na referendumu. Smo pred rebalansom proračuna in zato pred novim zadolžitvam. Padec poko. reforme, bo zadolževanje skoraj onemogočil s tem pa se sesuje tudi politika te vlade, ki btemelji na enaki porabi, predragega in neučinkovitega državnega aparata.

Lp,igor

Socialna kategorija ne pomeni nekaj slabega. Tudi kapitalistu sociala omogoča bogatenje. Če so plače manjše od pokojnine, je nekaj narobe s samim trgom dela ter delodajalci in ne s solidarno družbeno politiko, ki temelji na zagotavljanu dostojnega življenja.

Ker smo sedaj pač pred referendumom o pokojninah, bi lahko uredili vsaj to. Nekje je potreben rez in postaviti nazaj na noge socialno demokracijo. Plačna politika in trg dela z našim preplačanim in klempavim državnim aparatom bi prišel na vrsto takoj po pokojninah. Meni se ne zdi vredno, da obstaja nek fabrikant ali družbena organizacija, ki za 8 urni delavnik ne zmore zagotoviti plače, ki bi omogočila vsaj min. dostojno življenje. In če verjamemo našemu statističnemu uradu se to začne z 600€ na mesec.

Lp,Igor

Quote:


T.i. socialna demokrakcija pri nas ne opravlja funkcije regulatorja trga dela na način, da bi ustvarjala pogoje, v katerih se vsem splačalo delat. Na t.i. trgu dela ščiti preglomazen državni aparat in paradržavne ustanove, trgu dela pa prepušča drugorazredne državljane in jih sili delat pod vsako normalno ceno neomejeno dolgo brez možnosti izstopa , da kao  ne bi pomenili prevelikega pritiska na socilano ali pokojninsko blagajno, ki se kao zajedata v proračun, da se ta mora zapufavat. Takšna 'socialna' politika ni vredna imena socialne demokracije, bolj bi ji  pristojal naziv  'socialna oligarhija' in zato  me sploh ne preseneča, da nam  mnogim levičarjem libertarni (liberalnodemokratksi) koncept neselektivne (univerzalne) socialne zaščite v obliki UTD izgleda ne samo socialno  dosti pravičnejši, ampak tudi  tržno učinkovitojši, saj omogoča razgradnjo sedanjega protekcionistično-oligarhičnega 'trga' delovne sile.

Predlagana pokojninska reforma ne bi pomenila reza klempavega državnega aparata in vzpostavitev  na noge socilane demokracije, ampak bi pomenila zaščito obstoječe socilane oligahrije. Sedanja socialna demokracija bi bila vredna svojega imena, če bi s hkratno reformo delavske in pokojninske zakonodaje najprej omogočila razgradnjo svoje oligarhije in se nato  ponovno vzpostavila skozi borbo proti kapitalu za pravične plače, človeka vredne pokojnine ter  socialo, ki ohranja človekovo dostojnastvo ne da bi prejemnikom  hkrati vzbujala slabo vest, da gre za nezaslužen privilegij, za katerega bodo plačevali zanamci.                

Vem, da nisi za predlagano pokojninsko reformo, ker ta nikjer  zagotavlja minimalne pokojnine za polno delovno dobo in polno starost v višini vsaj  minimalne plače. Določa le enotno minimalno pokojninsko osnovo, da tistim z manjšo osnovo pri polni pokojninski dobi in starosti  ne bi bilo več treba posebej  izplačevat nekih varstvenih dodatkov.

Tistih mojih 10% dodatne pokjnine, nabrane iz prispevkov k dodatku na delovno dobo bi predstvljalo korektiv,  da se minimalne pokojnine minimalni plači vsaj približajo oz. omilijo upokojitveni stres tistim, ki niso več pripravljeni niti motivirani delati do 65 leta in bi se želeli glede na osebne razmere upokojit predčasno. Seveda teh 10% predstavlja izpad iz pokojninske blagajne za pokrivanje obveznega osnovenga zavarovanja, ki ga seveda ne bi smeli pokriti z višanjem pokojninskega pripevka ampak solidarno z najprej  predlaganim proporcionalnim znižnajem pokojninskih osnov za par odstotkov po razredih tistim, ki glede na pokojninsko osnovo lahko pričakujejo do štirikrat višje pokojnine od minimalne (ajmo rečmo trikrat in se jim razliko do štirikrat solidarnostno pobere zato, da se tistim v nižjih razredih ne zmanjšuje pokojninska osnova...).  

Lahko da tud nadgrajujem sedanji sistem in mislenost, vendar nekak verjamem vladi, da  je zaradi demografskih razmer pokojninski sistem dolgoročno nevzdržen. Hkrati pa opozarjam, da ne samo zaradi demogrfskih razmer, ampak zaradi na splošno premjahnih plač (in posledično premajhnih pokojninskih prispevkov), ki so posledica umetnega vzdrževanja neproduktivnih delovnih mest in protekcionizma, ki ne pripušča najaktivnjše populacije v stalna delovna razmerja za poln delovni čas, kar poleg ubijanja  produktivnosti  niža tudi pritisk po višanju palč. In seveda zaradi nefleksiblne delavske zakonodaje, ki onemogoča konkurenco po načelu sposbnosti zaradi tega, ker je zaradi zaprtosti 'trga' dela izguba dela socialni šok, ki pomeni dolgotrjno  životarjenje pod robom  ekistence in obsojenost na prekerne oblike izkoriščanja.

Quote:


V začetku sem resno  razmišljal, da bi bi bili prispevki za pokojninsko blagajno fiksni, torej ne v odstotih na osnovno  bruto plačo, ampak  odmerjeni na npr. povprečno neto plačo v državi ne glede na to, kolikšno plačo dejansko prejemaš. Razliko pri prlačilu prispevka pri  nanjnižjih plačah bi nosil delodajalec, ki pa bi jo pokril z manjšimi prispevki pri tistih, ki pri njem presegajo povprečno plačo. Ob upokojitvi bi vsi prejemali enotno državno pokojnino, tisti z nadpovprečnimi plačami pa bi pač za dodatno pokojnino varčevali v pokojninskih skladih ali pa ne, kakkor jim drago. Evo ta  predlog iz mojega delovnega arhiva, ki se mi je zdel preveč radikalen in sem ga kasneje modificiral, ker se mi je zdel preveč nerealen za udejanit:

- polna starostna pokojnina  se ob polni upokojitveni starosti  izplačuje  višini zavarovančevega zbranega  prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje; višina prispevka se določi enotno za vse zavarovance v  % od   bruto osnove povprečne plače v državi, določi se tudi optimalno razmerje med % od celotnega zbranega prispevka, ki naj bi se v pričakovanem pokojninskem obdobju vrnil v obliki mesečne pokojnine zavarovancu, in   polno upokojitveno starostjo, kar vse je podrejeno  vzdržnosti pokojninske blagajne glede na vsakokratno demografsko situacijo

- za  predčasno  starostno pokojnino   se lahko zavarovanec  prostovoljno odloči pred dopolnitvijo polne upokojitvene starosti, ko mu višina predčasne starostne pokojnine glede na vplačane prispevke  v celotni pokojninski dobi zagotavlja minimalno socialno varnost v celotnem pričakovanem pokojninskem obdobju in se zakonsko določi (npr. v višini sedanje minimalne pokojnine za polno pokojninsko dobo)

- dodatna  starostna pokojnina se izplačuje iz  prispevka 0,5 % od bruto osnove povprečne plače zavarovanca na vsako dodatno leto zavarovanja, ki nadomesti sedanji dodatek za minulo delo; z njo se obvezno polni ll. obvezni pokojninski steber, iz katerega se  celota vplačanih prispevkov zavarovancu vrača  kot mesečni  dodatek k pokojnini, obračunan glede na pričakovano pokojninsko dobo zavarovanca    

Quote:


Mislim, da država iz proračuna (in ne iz pripevkov oz. pokojninske blaganje)) že zdaj izplačuje takšne državne pokojninske dodatke (razen invalidskih, zato se zakon tudi imenuje zakon o pokkojninksem in invalidskem zavarovanju).Večina  invadiskih pokojnin je itak posledica dejstva, da se folk na tak način izogne delu za  mizerne  plača in negotovi zaposlitvi na starost in zato rajš gredo na tak način v pokoj z nižjo pokojnino.  

Posebne bonofikacije za posebne (nevarne) poklice delodajalci že sedaj vplačujejo v poseben pokojninski sklad pri kapitalski družbi in niso del osnovnega obveznga pokojninskega zavarovanja. Delovna doba v posameznih poklicih bi lahko res bila na podoben način  'bonificirana' ali pa bi se vsaj štela kot poseben 'odbitek' pri potrebni strosti za upokojitev (tako kot so sedaj otroci pri ženskah, vojščina in moj predlog, da tudi obdobje brezposelnosti), vedar se bojim, da bi to povzroćilo cehovska trenja, ki jih ne bi uspela zgladit nobena zakonodajna oblast.